vestnik

(PRAZNIČNI DECEMBER) Okrnjeno praznovanje in nezadovoljni gostinci

Rok Šavel, Ines Baler, 11. 12. 2021
Aleš Cipot
Foto Aleš Cipot
Aktualno

Med tem, ko je na stojnicah dovoljen le pečen kostanj, številni gostinski lokali začasno zapirajo vrata, da ne bi presegli prometa in vračali državne pomoči.

Vlada je z najnovejšimi dopolnitvami odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb s koronavirusom vznejevoljila gostince in imetnike stojnic. Izvajanje sejemske dejavnosti v prazničnem decembru je sicer dovoljeno ob izpolnjevanju pogoja PCT (preboleli/ cepljeni/testirani), uporabi zaščitne maske in držanju medsebojne razdalje, prepovedana pa je strežba hrane in pijače na stojnicah. Med izjemami se je znašla le priprava in strežba pečenega kostanja. Pri sejemski prireditvi na odprtih površinah morajo organizatorji zagotoviti enosmerno gibanje obiskovalcev in ločene vhode ter izhode.

Kako bo s prireditvami v pomurskih občinah?

Mestna občina Murska Sobota je v regiji med prvimi odpovedala dogodke prazničnega decembra. »Odločitev ni bila lahka in razumemo stiske občanov, vendar se zavedamo, da moramo kot skupnost v tem trenutku narediti vse, kar je v naši moči, da ustavimo virus,« so pojasnili in dodali, naj december žari v solidarnosti in misli na vse, ki se trudijo, da zmagamo v boju z epidemijo. Je pa na predvečer praznika svetega Nikolaja v mestu zažarelo okoli 60 tisoč lučk.

Tudi v Občini Ljutomer zaradi veljavnih ukrepov ne bodo mogli izvesti vseh prireditev, s katerimi so želeli pričarati praznično vzdušje. »Odpadli bodo božični sejmi, na katerih so v preteklih letih izdelke prodajali otroci iz vrtcev, šol, člani društev ter številni lokalni ponudniki.« Bodo pa pojutrišnjem prižgali lučke na božičnem drevesu, ki stoji na Glavnem trgu. »Novost letošnjega leta je, da bomo v tem tednu na osrednjem trgu postavili manjša božična drevesa, na katera bodo okraske lahko namestili otroci iz vrtcev in šol. Ta drevesa bodo v začetku prihodnjega leta posajena v okolici vrtcev in šol,« so odgovorili iz ljutomerske občine. 

V naslednjih dneh bodo sprejeli še odločitev, kaj bo s silvestrovanjem na prostem in ognjemetom.

Postavitve stojnic in prazničnega dogajanja prav tako ne načrtujejo v Občini Beltinci, kjer so medtem že prižgali praznične lučke. Osvetljen je vhod v grad s strani parka ter nekaj ulic. Pred gradom se bodo še okrasila drevesa in postavila pravljična dežela. 

V Moravskih Toplicah bodo letošnji december praznovali podobno kot lanskega, ko so del dogajanja preselili na družabna omrežja. Vsak teden, od četrtka do nedelje, bo vzpostavljena praznična tržnica. V tamkajšnjem turističnoinformacijskem centru so dejali, da se na okoli desetih stojnicah predstavljajo lokalni ponudniki in rokodelci, medtem ko so se bili primorani kulinarični ponudbi odpovedati. Tudi eden bolj obiskanih turističnih krajev pri nas je že zažarel v praznični podobi, v parku in gozdičku Čreta stoji pravljična dežela, v prodajni hiški pa bo med drugim Božičkova pisarna.

V Občini Gornja Radgona sejemskih dejavnosti, razen kmečke tržnice, zaradi ukrepov ne bo. Na podlagi sprejetega odloka vlade o prepovedi ponujanja hrane in pijače na božičnih stojnicah bodo v tem tednu sprejeli odločitev o izvedbi 6. pravljičnega mesta. Dogodek je načrtovan od 14. do 16. decembra, ko naj bi se na Trgu svobode predstavljali vzgojno-izobraževalni zavodi in glasbeniki. Na stojnicah je bila načrtovana praznična in kulinarična ponudba.

uroš kamenšek foto (1)
Osebni arhiv
Uroš Kamenšek poudarja, da je kljub nenadnemu vladnemu odloku situacija veliko boljša kot lani.

Bolje kot lani 

»Vladni odlok je res prišel nenadoma in skoraj nepričakovano. V gostinstvu in turizmu je pomembno načrtovanje, zato so si deležniki naredili zaloge, sedaj pa se bodo morali znajti in jih porabiti drugače,« pravi predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek. Dodal je, da kar se tiče prenočitvenega sektorja, so nekateri paketi vsebovali ponudbo božičnih sejmov. »Ti bodo delno ostali, lokalni ponudniki bodo lahko prodajali izdelke na stojnicah, kar bodo obiskovalci lahko izkoristili za nakup božičnih daril. Res pa je, da pri nas teh sejmov ne bo prav dosti.« Kamenšek še poudari, da bi težko rekli, da so obiski božičnih sejmov motiv za obisk naše regije. »Vsi pogrešamo druženje ob stojnicah in pravega božičnega duha, vendar so hoteli odprti, restavracije in lokali obratujejo pod znanimi pogoji, medtem ko smo bili lani v tem času popolnoma zaprti, gibanja pa je bilo omejeno na občine,« se sogovornik ozre v december 2020. 

Preštevajo promet 

Zdaj je tudi čas, ko bodo podjetniki potegnili črto, da vidijo, kako so poslovali v iztekajočem se letu, ki ga je ponovno zaznamoval koronavirus in z njim povezani ukrepi. Številni podjetniki ugotavljajo, da so ali da bodo poslovali bolje od pričakovanj, ki so jih imeli, ko so zaprosili za državno pomoč iz protikoronskih paketov. To lahko pomeni, da bodo morali vračati pomoč, ki je bila na voljo vse do konca junija.

V največjem obsegu sta bili izkoriščeni pomoči izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in povračilo nadomestila delavcem na čakanju. Po podatkih fiskalnega sveta je država letos in lani izplačala za 596 milijonov evrov nadomestil za čakanje na delo in za 440 milijonov evrov temeljnega dohodka samozaposlenim. 

Samozaposleni, ki so temeljni dohodek prejeli že lani, niso v nevarnosti, da bi morali vračati sredstva, saj so bili upravičeni do pomoči tudi v prvi polovici letošnjega leta. »Če podjetnik lani ni bil upravičen do pomoči, je lahko letos zaprosil za pomoč ob predpostavki, da primerja tekoče leto z letom 2019. Ti sedaj morajo paziti na svoj promet,« pojasnjuje Simon Kardoš iz računovodskega podjetja Finthink.

Temeljni dohodek je letos znašal 1100 evrov, kar pomeni 6600 evrov do konca junija, ko je bil ukrep na voljo. Po podatkih finančne uprave ga je doslej vrnilo 7587 podjetnikov, kar je 15 odstotkov vseh, ki so ga prejeli. Skupno je bilo vrnjenih dobrih 19 milijonov evrov in pol, kar je 4,6 odstotka dodeljene pomoči. Kot pojasnjujejo v finančni upravi, sta odstotka različna, ker vsem ni bilo treba vračati celotne prejete pomoči.

Nekateri so se zato odločili za skrajni ukrep – svojo dejavnost so začasno ustavili, čeprav jim vladni odloki tega ne narekujejo. To je po svoje razumljivo, saj je v jesensko-zimskih mesecih upad prometa v gostinsko-turističnem sektorju pričakovan, zato se mu je lažje odreči. Seveda ob dodatnem dejstvu, da bo to pomenilo tudi izogib morebitnemu vračanju pomoči. Spomnimo na primer gostinca Borisa Kegla, ki je zaradi za pol odstotne točke manjšega izpada prometa, kot je bil kriterij za pomoč, državi moral vrniti 9600 evrov in za to moral najeti posojilo. Njegov lokal Elvis bo ves december zaprt, a kot pravi, to ni povezano z zmanjševanjem prometa zaradi nevarnosti ponovnega vračanja pomoči, ampak z že dolgo načrtovano obnovo kuhinje.

Ekonomsko razumljivo 

A ne glede na njegov primer je bilo v zadnjem obdobju opaziti zaprta nekatera gostišča in celo hotelske objekte v našem okolju. »Natančnih podatkov ni, ampak to se gotovo pojavlja. Gre za nerazumljivo situacijo, ko država ne prisluhne in se morajo podjetniki s takšnimi manevri reševati pred morebitnim propadom zaradi vračanja pomoči. Povzroča se škoda tako gospodarstvu kot državi, saj ta zaradi zaprtih dejavnosti ne dobi priliva iz davkov,« pravi Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Kot ugotavlja, bi morala biti pomoč že zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti in s tem nezmožnosti ustvarjanja prometa brezpogojna. 

elvis
Rok Šavel
Podobe prazničnega decembra: zaprta vrata nekaterih lokalov, brez vrveža na ulicah Murske Sobote.


Tudi pomurski podjetnik Metod Grah je že opozoril na velike pasti in nevarnosti pri poslovanju slovenskih turističnih in gostinskih podjetij v prvi polovici leta 2022, saj jim poleg izpada prihodkov grozi tudi nelikvidnost. »Velika večina turistično-gostinskih podjetij bo zaradi dobrega poslovanja, kljub šestmesečnemu zaprtju, dosegla večje prihodke od 80 odstotkov tistih, ki so jih ustvarili v letu 2019, in s tem morala vračati državno pomoč,« je pisal v začetku novembra gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, ko je predlagal podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. Ti bodo zdaj res veljali do konca junija 2022, a tudi Grahov Vivat je trenutno vse do 22. decembra zaprt.

7aa4b9b75c8f649424e8740bad64146a
Nataša Juhnov
Metod Grah je nedavno opozarjal, da bo velika večina podjetij v gostinsko-turistični panogi zaradi uspeha bonov morala vračati državno pomoč.



Uradno zaradi sklepnih del gradnje novega dela hotela, prenove glavne recepcije in stare bazenske recepcije. Manever z začasnim zapiranjem dejavnosti je sicer v nasprotju z osnovnim namenom podjetniškega delovanja, a tudi ekonomsko razumljiv. »Lažje je, da ti ostanejo sredstva za pol leta plač zaposlenih in jim za en mesec daš plače, čeprav ne ustvarjajo prihodka. V nasprotnem primeru bi namreč morda vračal sredstva v višini njihovih šestmesečnih plač,« pojasnjuje Kardoš. Že v primeru treh zaposlenih gre za najmanj 18 tisoč evrov.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da uradnih informacij o tovrstnih manevrih nimajo. »Če se to res dogaja, gre preprosto povedano za izigravanje interventnega zakona, ki je pomagal podjetjem, da so preživela in ohranila delovna mesta, kar je nesprejemljivo, zato takšni praksi ostro nasprotujemo in verjamemo, da velika večina prejemnikov pomoči ne izigrava zakona.«

Neustrezna merila

Po mnenju predsednika sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS sta dva osnovna razloga, da so se podjetja znašla v takšnem položaju. Prvi je ta, da je 20-odstotni upad prometa prevelik pogoj in bi odstotek moral biti nižji, saj je predvsem v gostinstvu in turizmu dodana vrednost nizka in dobiček predstavlja največ 10 odstotkov celotnega prometa. Kot drugo je problematično ravno merilo prometa, saj bi se po njegovem mnenju moralo gledati na ustvarjeni dobiček in ne na prihodke. Podjetja imajo morda res večji promet, ampak predvsem na račun dviga cen, kar pa ne pomeni, da zato ustvarjajo tudi večji dobiček.

cvar
STA
Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS opozarja, da tudi država izgublja prihodke, ko so gostinci prisiljeni v začasno zapiranje zaradi strahu pred vračanjem pomoči.



»Cene vseh surovin so se dvignile, ravno tako so na dvig cen v dejavnostih gostinstva in turizma vplivali turistični boni, kar pomeni, da je ponudnik moral dvigniti ceno svojega izdelka ali storitve, če je želel ustvariti enako razliko v ceni kot prej. Država tega ni prepoznala v ukrepih pomoči,« k temu dodaja računovodja iz podjetja Finthink.

Obrtniki in podjetniki so po besedah Cvarja na več sestankih opozarjali in pozivali Mateja Lahovnika, glavnega tvorca interventnih ukrepov za pomoč gospodarstvu, da bi vlada prilagodila pogoje, vsaj kar se tiče pomoči za čakanje na delo, a za to ni bilo posluha. Lahovnik je namreč že večkrat javno poudaril, da tisti, ki so poslovali dobro, pomoči niso potrebovali, ravno tako pa so pravila bila jasna v naprej. Oprostitev vrnitve pomoči niti ne bi bila korektna do tistih, ki zanjo niso zaprosili.

Po podatkih fiskalnega sveta je država doslej za vse ukrepe za ohranjanje delovnih mest namenila več kot 1,7 milijarde evrov. Statistika govori v prid učinkovitosti ukrepov. Rekordna zaposlenost in skoraj rekordno nizka brezposelnost v državi, napovedi povečane gospodarske rasti in nenazadnje je ena izmed treh največjih bonitetnih hiš na svetu, Fitch, potrdila dolgoročna oceno slovenskega državnega dolga pri A. Negotovost v prihodnjem letu pa povzroča inflacija, poleg tega se gospodarstvo ne bo moglo več zanašati na državno pomoč oziroma na brezobrestna posojila, kar je za mnoge na koncu dneva dejansko ta pomoč predstavljala.