vestnik

Precizno kmetijstvo: Ne gre za digitalizacijo, ampak za nov odnos do zemlje

Janko Votek, 2. 9. 2019
Nataša Juhnov
Štefan Cigüt mlajši: "Zemljo razumem kot dobrino in ne zgolj, če se ekonomsko izrazim, kot osnovno sredstvo za ustvarjanje dobička."
Aktualno

O preciznem kmetovanju se danes razpravlja na vseh mogočih forumih. Gre za tehnično definicijo novega načina kmetovanja. Razprave in tudi razumevanje tega pojma je med politiki, ekonomisti, predvsem pa kmeti različno. Eni ga razumejo kot digitalizacijo – uporabo informacijskih tehnologij v kmetovanju.

»Zgolj digitalizacija ali uporaba informacijskih tehnologij je premalo za razumevanje preciznega kmetijstva. Digitalizacija oziroma uporaba informacijskih tehnologij v strojih in opremi je le del tega širokega področja. Pomemben del digitalizacije je vodenje strojev s pomočjo GPS. To nam omogoča racionalizacijo pri uporabi strojev in zniževanju stroškov. Za našo kmetijo, ki nima koncentriranih površin, ampak so te raztresene in različno velike, uporaba te tehnologije prinaša določene prihranke. Danes dostopnost do teh tehnologij več ni problem, saj imajo stroji že vgrajeno opremo, ki pa ima svojo ceno. Z uporabo npr. daljinskega vodenja enega traktorja nisi naredil nič, če tega ne uporabljaš na vseh traktorjih. Digitalizacija je dostopna tudi pri vseh ostalih strojih, npr. škropilnicah in sejalnicah. Na tej ravni ni problema. Potreben je zgolj denar za tovrstno naložbo, ki posredno pomeni zniževanje stroškov na kmetiji,« nam je povedal Štefan Cigüt mlajši iz Noršinec.


Po njegovem razumevanju precizno kmetovanje ne pomeni zgolj digitalizacije kmetijskih strojev in opreme, ampak jo razume bistveno širše. Poudaril je, da cilj ne more biti zgolj merjenje finančnega učinka. Ta je v trenutnih tržnih razmerah, v katerih se nahaja primarni sektor pridelave, ko so pritiski na cene vse hujši, izrednega pomena, ni pa ključen. Sam razume precizno kmetovanje bistveno širše. Pri tem izpostavi dva vidika – kakovost pridelane hrane in pogoje, pod katerimi je ta pridelana. »Pogoji pridelave se spreminjajo. Tu mislim v prvi vrsti na podnebne spremembe. V poljedelski pridelavi se več ne moremo zanašati na podnebne značilnosti, ki so jih bili vajeni naši starši. V tistih časih so bila vremenska dogajanja predvidljiva. V določenem časovnem razmaku sedmih do desetih let so se srečali s sušo ali mokrimi poletji, danes teh zakonitosti več ni. Pogoji se spreminjajo iz leta v leto. Letošnje leto se je močno razlikovalo od lanskega. Z uporabo določenih znanj in tehnologij, ki jih imam, lahko rečem, da sem pri obvladovanju neugodnih vremenskih razmer za razvoj bolezni pri žitih in dognojevanju bil uspešen. To se je pokazalo pri pridelku, predvsem pa kakovosti. Že za tono višji pridelek od povprečnega pridelka, ki letos ni bil slab tudi pri drugih pridelovalcih, pomeni določen pozitiven finančni učinek. Spet gre samo za del pogojno rečeno preciznega kmetovanja. Mene osebno zanimajo učinki preciznega kmetovanja na našem temelju – to je obdelovalna zemlja. Zemljo razumem kot dobrino in ne zgolj, če se ekonomsko izrazim, kot osnovno sredstvo za ustvarjanje dobička.«

noršinci, kmetija-cigüt, kmetijstvo, govedoreja, krave
Nataša Juhnov
Orodja, ki jih imamo na razpolago v t.i. preciznem kmetijstvu, moramo uporabiti za trajnostno kmetijstvo.

Kaj to konkretno pomeni?

»Časi monokolturnega izkoriščanja kmetijske zemlje so preživeti. Tega se večina še vedno ne zaveda. Orodja, ki jih imamo na razpolago v t. i. preciznem kmetijstvu, moramo uporabiti za trajnostno kmetijstvo oziroma ohranitveno kmetijstvo. Enostransko intenzivno kmetovanje je ekonomsko vse bolj vprašljivo. Na mrtvi zemlji in pridelavi zgolj s pomočjo težkotopnih umetnih gnojil na dolgi rok ne bo mogoče kmetovati. Erozija nam bo prej ali slej pobrala tanko vrhnjo plast rodovitne zemlje in obdelava in pridelava takih njiv bo nerentabilna. V naslednjih dneh bomo poskusno opravili analizo tal na tridesetih hektarjih površin. Za potrebe administracije in opravičevanje sredstev smo te analize dolžni delati tudi zdaj. Toda vzorči se le en vzorec na njivi, ki ga analizirajo v laboratoriju. Za moj način kmetovanja in pristop do obdelave je to premalo. Zame je pomembno stanje ali, če hočete, rodovitnost vsakega kvadratnega metra na njivi. Tudi najkakovostnejša njiva ima svoje slabše ali manj rodovitne pasove, starejši so jih imenovali prigori. S sodobno merilno tehniko in sprotnimi analizami bomo dobili sliko teh tridesetih hektarjev, s tem pa tudi usmeritev, na katerem delu njive bo treba ukrepati. Dobili bomo podatke o fosforju, kaliju, magneziju, kalciju in Ph. Ob analizi vsebnosti posameznih elementov dobimo tudi podatke o strukturi tal. Mi imamo zaradi zaokroženega kmetovanja na razpolago npr. gnoj, s katerim lahko najprej izboljšamo vrhnjo plast humusa. Z enostavnimi metodami in doslednimi evidencami smo kakovost zemlje dvignili in v zadnjih desetih letih več ne uporabljamo fosforja in kalija v obliki težkotopnih mineralnih gnojil. Za, pogojno rečeno, korekcije in potrebno dohranjevanje rastlin uporabljamo izključno lahkotopna gnojila.«

noršinci, štefan-cigüt, )mlajši, kmetovalec, kmetijstvo
Nataša Juhnov
Časi monokulturnega izkoriščanja kmetijske zemlje so preživeti, pravi Štefan Cigüt mlajši.

Pogojno rečeno kmetija potrebuje razvojni oddelek, od kod denar?

»Iz ustvarjene akumulacije je to težko, verjetno bi se ga dalo nekaj dobiti na kakem razpisu. Problem razpisov pa je v poudarjanju povezovanja akademske sfere, svetovanja in kmetov. Tu pa se vrtimo v začaranem krogu projektov. Pri teh pa je na prvem mestu denar in njegova delitev. Njegova uspešnost pa se meri s končnim poročilom in delavnicami. Nihče pa ne ocenjuje njihove dolgoročne uporabnosti znotraj tega t. i. preciznega kmetovanja. Pogrešam mednarodno povezovanje. Z dobro organiziranostjo in jasnimi cilji bi se lahko povezali s tujimi univerzami pa tudi podjetji in pod bistveno ugodnejšimi pogoji bi lahko prišli do tehnologij, o katerih se pogovarjava. Jasno pa je, da to zahteva spremembo logike razmišljanja. Mi npr. okoljskih ukrepov ne obravnavamo skozi pozitivne učinke na zemlji, ampak skozi denar. Zato so nekateri za zemljo izredno škodljivi, predvsem tisti, ki so datumsko določeni, npr. jesenski podor, ki ga moraš opraviti do 15. novembra. Ob neugodnih razmerah je to dodatno uničevanje kmetijske zemlje.«

noršinci, kmetija-cigüt, kmetijstvo, govedoreja, krave
Nataša Juhnov
S pravilnim načrtovanjem krmnega obroka, predvsem z uporabo suhe snovi oziroma vlaknin v krmnem obroku, so emisije obvladljive.

Kaj pa živinoreja?

»Gre za integralen proces, ki ga ni mogoče ločevati. Zgodba se začne spet pri zemlji. Drži, da smo predvsem govedorejci izpostavljeni kritikam, da onesnažujemo okolje. Prepričan sem, da gre za slabo razumevanje ali nerazumevanje krožnega ciklusa, o katerem vsi na veliko govorijo. S pravilnim načrtovanjem krmnega obroka, predvsem z uporabo suhe snovi oziroma vlaknin v krmnem obroku, so emisije obvladljive. Ob neposrednih izpustih bi morali upoštevati pozitivne učinke govedoreje na ohranjanje rodovitnosti tal. Ohranitvenega kmetijstva si brez tega ne morem predstavljati. Pri nas imamo drug problem, precizno kmetovanje razumemo kot digitalno kmetovanje na pogojno rečeno strojni ravni. Drug problem pa je, da se nam je podrla kmetijska struktura. Malih kmetij nimamo več. Premalo ali sploh se ne zavedamo njihovega pomena za precizno in tudi ohranitveno trajnostno kmetovanje na ravni celotnega Prekmurja.«