vestnik

Pred stoletjem obelodanili, kam spada Prekmurje

A. Nana Rituper Rodež, 9. 7. 2019
Nataša Juhnov
Posveta v počastitev stote obletnice podpisa versajske pogodbe v Murski Soboti so se udeležili tudi predstavniki vseh držav, ki so takrat o tem odločale. 
Aktualno

Devetega julija mineva natanko sto let, kar je bila podpisana versajska pogodba, s katero so odločili in obelodanili, da Prekmurje pripade h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to so posebno zaslužne tudi takratne velesile Velika Britanije, ZDA, Francija, Italija in Japonska. Visoki predstavniki vseh teh držav so se danes zbrali v Murki Soboti.


Posvet je organizirala Pomurska akademska znanstvena unija (PAZU) v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, po uvodnem pozdravu župna Aleksandra Jevška in Mitja Slavinca, predsednika PAZU, je pregovoril še Stanislav Raščan, vodja Sektorja za strateške študije in analize Ministrstva za notranje zadeve. Udeležili pa so se ga tudi veleposlanik Japonske Yoshida Masaharu, veleposlanik Italije Paolo Trichilo, veleposlanica Francije Florence Ferrari, Susan K. Falatko, začasna odpravnica poslov veleposlanika ZDA, in Paul Jančar, namestnik veleposlanika Velike Britanije.

eeca42949bfc7d25d0f6e74a2a0c95b7
Nataša Juhnov
Stanislav Raščan


Zgodovinar Andrej Hozjan je na kratko orisal nemirni čas po prvi svetovni vojni in dogajanje na Pariški mirovni konferenci ter vlogo predstavnikov posameznih držav. Posebno je izpostavil tudi dejstvo, da je svet petih 9. julija odločil in javno obelodanil, da se bo Prekmurje priključilo h Kraljevini SHS. To pa še ni pomenilo odločitve o poteku državnih mej, te so bile dokončno zarisane in določene šele leta 1920 v Trianonu.

ce933b0b1a32771870d5625bb7e815e8
Nataša Juhnov
Zgodovinar Andrej Hozjan.


Pri vseh odprtih vprašanjih pa delegacije niso bile povsem soglasne. Hozjan med drugim pravi: »Lahko bi celo rekli, da se pri večini niso strinjale. Odločilno pa se je za priključitev Prekmurja k matični domovini zavzela francoska delegacija. Imeli smo srečno, da je ravno tistega dne v tem konziliju sedel George Clemenceaua, eden najbolj vplivnih mož, najprej ga je podprl ameriški predstavnik, za njim britanski, malce nejevoljno italijanski in kot zadnji še japonski predstavnik.«

8971c67d9d1e889a719bae960ca4bc65
Nataša Juhnov
Posveta v počastitev stote obletnice podpisa versajske pogodbe v Murski Soboti so se udeležili tudi predstavniki vseh držav, ki so takrat o tem odločale.


Posebno je izpostavil tudi dejstvo, da je svet petih 9. julija odločil in javno obelodanil, da se bo Prekmurje priključilo h Kraljevini SHS. To pa še ni pomenilo odločitve o poteku državnih mej, te so bile dokončno zarisane in določene šele leta 1920 v Trianonu. Pri vseh odprtih vprašanjih pa delegacije niso bile povsem soglasne. Hozjan med drugim pravi: »Lahko bi celo rekli, da se pri večini niso strinjale. Odločilno pa se je za priključitev Prekmurja k matični domovini zavzela francoska delegacija. Imeli smo srečno, da je ravno tistega dne v tem konziliju sedel George Clemenceau, eden najbolj vplivnih, najprej ga je podprl ameriški predstavnik, za njim britanski, malce nejevoljno italijanski in kot zadnji še japonski predstavnik.«

bc4b7ffa55dec61bcaa12a0348d71d7c
Nataša Juhnov
O Pariški mirovni konferenci in ozadju je bilo napisanih že več knjig. Kar nekaj dejstev pa še vedno ni znanih. 

Nataša Juhnov
diplomacija stoletnica priključitve versjajska pogodba mitja slavinec prekmurje
Kaj zdaj berejo drugi