Po pregledu kulturnih vsebin, o katerih smo pisali v letu 2022, ugotavljamo, da je bilo najbolj pestro na področju likovne umetnosti. V Galeriji Murska Sobota se je leto začelo z razstavo Dušana Kirbiša Predmeti in podobe, ki je bila posebej zasnovana za soboško galerijo, na njej pa je bilo zgoščeno celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje. Kot razstavni eksponat je bila ob izteku razstave predstavljena knjiga Kratke zgodbe, v kateri je Kirbiš prepletel vizualni in verbalni jezik, združil svoja razmišljanja, odlomke dnevniških zapisov in pisem ter slike. Po trinajstih letih se je v soboško galerijo s samostojno razstavo vrnil tudi v Murski Soboti rojeni akademski slikar Marjan Gumilar. Razstava z naslovom Razbita površina prikazuje slikarjev opus večinoma zadnjih treh let, ki je na prvi pogled precej nehomogen, razstava pa bo na ogled še do 18. januarja.
V Lendavi je poleg številnih razstav leto zaznamovala jubilejna, 50. mednarodna likovna kolonija, na kateri so sodelovali umetniki iz Slovenije, Madžarske in Ukrajine. To je ena najstarejših likovnih kolonij v Sloveniji, na njej so na začetku ustvarjali le slikarji, z leti pa so dodajali še druge oblike slikarskega ustvarjanja, od grafik do intarzij in umetnosti tekstila, sodelovali pa so tudi kiparji. Največji mejnik je bilo leto 2005, ko so v sklopu likovne kolonije prvič uporabili tehniko vlivanja v bron. To je prineslo tehnično-tehnološki preporod lendavske likovne kolonije in z leti nastanek edinstvene zbirke večjih in manjših bronastih skulptur oziroma plastik. Ob 50-letnici so organizatorji kupili nov izparjevalnik in zgradili novo peč.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Boj za bron: Panvita Pomgrad brez dobljenega niza v Mariboru
Odbojkarji Panvite Pomgrada so na prvi tekmi končnice za tretje mesto izgubili v Mariboru z domačo ekipo OK i-Vent s 3 : 0. Povratno srečanje bo v soboto zvečer v Murski Soboti.
Ob meji stopili iz okvirjev
Na desnem bregu Mure velja spomniti na festival urbane kulture CestArt, ki je v svoji tretji izvedbi postregel s paleto zanimivih in predvsem drugačnih (likovnih) razstav, umetniških instalacij, performansov, improviziranih dramskih uprizoritev in še česa. Umetniška dela so bila postavljena na ulice, v izložbe in prazne trgovske ter poslovne prostore, razpršene po Gornji Radgoni, festival pa je segel tudi v Pavlovo hišo v Potrni. Z izborom dogodkov je to obmejno mesto za nekaj dni postavil ob bok večjim kulturnim središčem, Gornja Radgona pa je tudi s siceršnjimi razstavami članov domačih likovnih društev dokazala, da postaja vse bolj umetnosti naklonjeno mesto.
Obmejno območje postaja vse bolj živahen prostor kulturnega in umetniškega dogajanja. Ob Gornji Radgoni smo lahko nekaj zanimivih razstav in instalacij videli tudi na tromeji in na gradu pri Gradu v okviru festivala sodobne umetnosti HOCHsommer (Visoko poletje). Osem umetniških iniciativ iz jugovzhodne avstrijske Štajerske in južne Gradiščanske se je pod tem imenom prvič povezalo leta 2017 ter združilo razstave, ki so potekale hkrati med poletjem. Poleg dvanajstih stalnih institucij, ki sodelujejo v projektu, je dogajanje že drugič zajelo nekaj omenjenih lokacij v Sloveniji. Festival, katerega geslo je bilo Overcoming the void (Premagovanje praznine), je nagovarjal različne vidike praznine – prazen prostor, notranjo izpraznjenost in odmaknjenost.
Veliko o jeziku
V ospredje dogajanja na kulturnem področju v minulem letu lahko postavimo tudi jezik. Poleti smo obiskali tečajnike na tečaju slovenščine v Pavlovi hiši in ugotovili, da število udeležencev in s tem tistih, ki jih zanima ta jezik, raste. Prav vsi, ki smo jih vprašali, zakaj se učijo ravno slovenščine, so odgovorili, da se jim zdi pomembno, da poznajo jezik soseda. Prav tako so pomen tega, da iztrgajo pozabi nekatere izraze, očitno zaznali raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki so se s sodelavci iz dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v začetku septembra odpravili med porabske Slovence in popisovali, katera slovenska hišna in ledinska imena so na območju poselitve slovenske manjšine v Porabju še v uporabi. V tem času je potekala tudi raziskava med slovensko manjšino v Radgonskem kotu v Avstriji, ki jo je prav tako izvajal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. V tej raziskavi so se lotili preučevanja oblik samostalnikov.
S tega področja velja omeniti še izid zvočno-pisne publikacije Prekmurščina, kinč predragi, katere namen je ohraniti in obuditi prekmurski del slovenske kulture. V njej so zbrana reprezentativna besedila, mnoga med njimi že preizkušena v različnih družbenih položajih, ki zajemajo vsa obdobja razvoja prekmurščine, od začetkov prekmurskega knjižnega jezika do danes, ko je prekmurščina eno od slovenskih narečij. Po nekaj izvodov so prejele vse šole v Prekmurju in Porabju, saj je med drugim namen te publikacije, da se uporablja pri interesni dejavnosti prekmurski jezik in kultura, v knjigi pa so avtorji predstavili tudi predlog zapisa sodobne prekmurščine.
Da ne pozabimo
Izpostavimo lahko še produkt projekta Rediscover, vizualizacijo, ki s pomočjo VR-očal omogoča sprehod po nekdanji soboški sinagogi. Virtualno predstavitev so si skupaj domislili v Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Pomurskem muzeju in podjetju Art Rebel 9 iz Ljubljane, da bi prebivalci in obiskovalci Murske Sobote lahko spoznali ta izjemni element judovske kulturne dediščine kot pomemben del zapuščine lokalne judovske skupnosti.
Z dokumentarnim filmom Jaz sem mravljišče drobnih smrti ter s knjigo še neobjavljenih zgodnjih in zadnjih pesmi Postile pa so se v Gledališču Park spomnili pred petimi leti preminulega pesnika Milana Vincetiča. Film prikazuje Vincetičevo življenjsko pot od zgodnjega otroštva do zrelih let, s poudarkom na študiju in času njegovega prebujanja in zorenja ter času, ko se je vrnil v rodno Prekmurje, ki je bilo precej drugačno od tistega, ki ga je zapustil, v pesniški zbirki pa do sedaj neobjavljene pesmi spremljajo govorica likovnih podob akademskih slikarjev Sandija Červeka in Mirka Rajnarja, obsežna bibliografija, ki jo je pripravila Terezija Antolin, in spremna beseda o Vincetičevi raznoliki besedni ustvarjalnosti Francija Justa.
Vsega, kar je to leto ponudilo na kulturnem področju, žal ne moremo spraviti v ta zapis, vendar lahko že ob teh nekaj izpostavljenih dogodkih in projektih sklenemo, da se je kulturno dogajanje vrnilo v stare tirnice, to pa je dobra spodbuda tudi za leto, ki je pred nami.
Poslovili so se
Leto 2022 je zaznamovalo tudi nekaj smrti znanih akterjev na kulturnem področju. Februarja je preminila Irena Pavlič, nekdanja sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je s svojim delom pomembno prispevala k utrjevanju položaja slovenske narodne skupnosti in njene kulturne identitete. Marca se je poslovila dolgoletna sodelavka Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, režiserka Duša Škof. V spominu mnogih bodo ostale izjemne predstave in dogodki, ki jih je oblikovala. Julija se je poslovil v Murski Soboti rojeni pesnik Vladimir Kos. Njegova zbirka Dober večer, Tokio ni le prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem, ampak tudi ena prvih pesniških zbirk sodobne slovenske poezije.