vestnik

(Državni praznik) Prekmurci, bodimo ponosni

A. Nana Rituper Rodež, 17. 8. 2020
Aleš Cipot
Milan Kučan, Aleksander Jevšek in Dejan Židan.
Aktualno

Sinoči, na večer pred državnim praznikom priključitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je bila pred spomenikom vsem zaslužnim za priključitev v Murski Soboti letošnja osredja slovesnost.Na prireditvi ob 101. obletnici priključitve je bil v ospredju prekmurski jezik.

Prekmurski jezik smo izpostavili zato, ker se prekmurščini lahko zahvalimo, da smo obstali, in ker nas Prekmurce najbolj opredeljuje, je povedal Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra, v katerem so zasnovali program, organizacijo dogodka pa je prevzela Mestna občina Murska Sobota. Slišali smo tudi, da je za obstoj naroda ključen jezik, in Prekmurci smo to dokazali.

proslava, slovesnost, murska-sobota, združitev-prekmurskih-slovencev-z-matičnim-narodom
Aleš Cipot
Pisatelj Dušan Šarotar..

Slavnostni govornik pisatelj Dušan Šarotar je razmišljal o jeziku, morju in zemlji, resnici in ravnici ter o začetkih in koncih. Za iztočnico svojega razmišljanja je vzel misel Alberta Camusa o obstoju dveh resnic. Pa ne v smislu, da je možnih več resnic ali da resnica ne obstaja, ampak resnico razume kot skrivnost, kot tisto, kar je neizrekljivo in k čemur se lahko približa le poezija.

Ob tem Šarotar pravi, da je ena resnica zgodovina, to je znanstvena pripoved sveta, drugo pa je poezija, pesniška resnica. »Če je zgodovina oblika ohranjenega spomina, je literatura način spominjanja, pripovedovanja. 

Spomin se ohranja tudi v jeziku, ki se prenaša skozi generacije. »Jezik ni le sredstvo komunikacije, orodje za opisovanje sveta, je veliko več. S pomočjo jezika tvorimo simbole, zgodbe, ustvarjamo domišljijske svetove in pišemo pesmi, pravi. »Narejeni smo iz takšne snovi kot je jezik. Z jezikom se dotikamo oddaljenih zvezd, opisujemo najintimnejše strahove in ljubezni. V pesniških podobah odmevajo časi in prostori, ki jih ni več. Človek, ki se je preselil v drugo okolje, se najtežje naseli v tujem jeziku. Izguba jezika je pravzaprav izguba domovine.«

proslava, slovesnost, murska-sobota, združitev-prekmurskih-slovencev-z-matičnim-narodom
Aleš Cipot
Bogdan Lemut, Primorec, ki je prekmurščino vzel za svojo.

Program je večinoma potekal v prekmurščini, na katero moramo biti ponosni, so večkrat poudarili. Vladimir Vlaškalič je interpretiral literarno delo Štefana Kardoša in poezijo Jožefa Klekla starejšega, in sicer pesem Naš materni jezik, ki velja za odo maternemu jeziku, odo prekmurščini. Kako zveni prekmurščina in kako je čutijo so pokazali Jože Brunec, ki v prekmurščini tudi piše, Primorec Bogdan Lemut, ki je prekmurščino o vzel za svojo, poznavalka prekmurske zgodovine dr. Klaudija Sedar, profesorica slovenščine Ana Sobočan in devetošolka Karen Kranjec. Nastopil pa je še trio Večni problemi, ki ga sestavljajo Dejan Berden, Marjan Farič in Jana Rošker.

Zbrane sta nagovorila tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek, ki je povedal, da bo ta prireditev tradicionalna in povabil vse na slavnostno otvoritev spomenika na Prekmurskem trgu v Ljubljani, ter predsednica Zveze društev generala Maistra Lučka Lazarev Šerbec, ki je izpostavila pomen tovrstnih prireditev, da se pokaže enotnost in složnost ter da se mlajšim generacijam predstavi intelektualna moč in pogum naših prednikov.

Kaj zdaj berejo drugi