DZ je po odložilnem vetu državnega sveta v torek še enkrat podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju blagu sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje. Za sta glasovala tudi oba manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža.
"Priča smo bili zanimivi predstavi, ki jo je uprizorila poslanska skupina Levice s tem, ko je spremenila stališče in kar naenkrat za njih ni več sporno tajno sledenje blagu," je danes v DZ izpostavil poslanec NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah gre pri dogovoru med Gibanjem Svoboda in Levico za trgovino, v NSi so prepričani, da "trgovino z umazanim blagom".
Levica naj bi, kot je izpostavil opozicijski poslanec, zakonu zeleno luč prižgala zaradi zagotovila Gibanja Svoboda, da bo novela romala na ustavno sodišče. "To je res predstava za laično javnost. Zdi se všečna, ni pa vredna poklicnih politikov. Poklicni politik mora biti tudi profesionalec in poznati kakšen zakon. V tem primeru zakon o ustavnem sodišču, ki določa, da tisti, ki je zakon oz. novelo zakona predlagal, njegove ustavnosti ne more preverjati na ustavnem sodišču," je bil jasen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Prva finalistka je Gorica, Beltinci izpadli po enajstmetrovkah
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec so v goriškem športnem parku lovili prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura.
Dopustno, a vseeno sporno
Ustavni pravnik Samo Bardutzky je medtem na družbenem omrežju Twitter pojasnil, da ne drži, da koalicijski poslanci ustavnemu sodišču ne morejo predlagati presoje zakona, ki ga je sprejel DZ, ker da zakon predlagatelju ne dovoljuje, da bi izpodbijal predpis, ki ga je sam sprejel.
DZ in (vsaj) tretjina poslancev sta različna subjekta, je izpostavil in spomnil, da je marca lani ustavno sodišče v eni izmed zadev zavzelo stališče, da to, da poslanci niso glasovali proti zakonu, ni ovira, da ne bi vložili zahteve za presojo.
"Vseeno pa procesna dopustnost zahteve poslancev še ne pomeni, da se ne bi morali vzdržati dejanj, ki ne spoštujejo položaja ustavnega sodišča v sistemu delitve oblasti, kot ga razume tudi samo. V treh desetletjih prakse se je izoblikovala izrazita nejevolja sodišča v situacijah, ko bi moralo odločati, kjer v resnici ni spora, je le potreba političnih akterjev, da se zagotovi legitimnost njihovi odločitvi," je zapisal.
Tudi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar se je na družbenem omrežju Twitter čudil sprejemu zakona in vnaprejšnji napovedi ustavne presoje.
V Svobodi menijo, da člen ni sporen, a si želijo potrditve ustavnega sodišča
"Če bi dvomili v ustavnost zakona, ne bi pritisnili na tipke za," pa je izpostavil vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. "Mi smo prepričani, da je tako prav, v tej državi pa imamo številne institucije in ustanove, jaz sem prepričan, da bo ena od njih sprožila ustavno presojo," je dejal Sajovic in izpostavil, da bi bilo "milo rečeno nenavadno, da bi jo sprožili sami".
Po njegovi oceni je pri Levici prevladalo strokovno pojasnilo. "Nič nismo zahtevali, nič jim nismo dali, ampak mislim, da je bil odločilen sestanek z direktorjem finančne uprave, ki je pojasnil, kako to v praksi gre. Da je teh sledenj relativno malo, govorimo o desetih na leto, in da s številnimi varovalkami sledimo samo kontejnerskemu blagu," je dejal.
"Dogovor je bil, da nekateri poslanci iz koalicije, nekateri mogoče tudi ne bodo iz koalicije, sprožijo presojo tega člena. Ta zadeva se bo tudi izpeljala," je medtem ob robu diplomatskega posveta na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob.
Kot je izpostavil, je sporen samo en člen, v interesu vseh pa je, da se vprašanje o morebitni njegovi neustavnosti razčisti čim prej. "Najmanj, kar si želimo, je, da bi Furs na podlagi nekega člena, ki bi bil kasneje mogoče razveljavljen, začel postopke," je dejal Golob.
V Gibanju Svoboda so sicer po njegovih besedah prepričani, da člen ustavno ni sporen, si pa želijo tudi potrditve ustavnega sodišča. Golob je sicer že pred novim letom v intervjuju za Dnevnik zatrdil, da zakon ob ponovnem glasovanju v državnem zboru ne bo padel.
Na obid načela pravne državne v SD ne bodo pristali
Poslanko SD Meiro Hot je podpora Levice zakonu presenetila. "Mi smo tekom celotnega koalicijskega usklajevanja, pa tudi na seji DZ izrazili pomisleke glede tega člena. Ne, ker bi podpirali tihotapljenje blaga, ampak ravno obratno. Mi smo ves čas želeli, da se ne bi zgodilo, da bi postopki padli na sodišču, zato smo predlagali uvedbo sodnega nadzora," je pojasnila poslanka in dodala, da so bili pri tem skladni z Levico.
"Kaj je bilo v ozadju, ne morem komentirati. Odločili so se, kot so se, mi smo pri našem stališču vztrajali," je dejala, ob tem pa poudarila, da se v SD ne čutijo izigrane. "To je del koalicije, imaš različna mišljenja. Na koncu se vsaka stranka odloči po svoje, tako da gre za normalen koalicijski proces," je dejala.
"Podpreti in sprejeti potencialno ustavno sporni zakon, na katerega neustavnost opozarja več strokovnjakov, z upanjem, da bo kasneje razveljavljen, po našem mnenju ni kompromis. Je obid načela pravne države, na katerega v SD ne bomo pristali," pa je za Vestnik dejal poslanec Damijan Zrim.
Da ne gre za razpoke v koaliciji, je izpostavila tudi predsednica SD Tanja Fajon. "V tem ne vidim jabolka spora. Mi smo držali svojo načelno pozicijo do konca, to je, da nas je skrbela ta sporna določba o sledenju," je dejala. Sama bi si sicer bolj želela, da bi DZ v torek novelo zakona zavrnil in bi nato dobili na mizo novo različico brez te določbe. Boji se namreč, da bi zakon začel veljati prej, preden bo ustavno sodišče sprejelo odločitev. "In potem bomo prišli v situacijo, ki lahko odpre nevarno Pandorino skrinjico," je bila slikovita.