Drugi Prešernov nagrajenec je še arhitekt Marko Mušič, ostali nagrajenci Prešernovega sklada pa so pesnik Brane Senegačnik, violinistka Lana Trotovšek, gledališki režiser Tomi Janežič, arhitekti Budja-Jereb-Majoranc ter scenarist in režiser Matjaž Ivanišin, zadnji jo je dobil za film Oroslan, v katerem nastopa Milivoj Miki Roš.
Lainšček, pisatelj, ki tenkočutno slika življenje
Pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Franc Lainšček je dobitnik Prešernove nagrado za življenjsko delo na področju literature, njegov opus obsega romane, pesniške zbirke, kratko prozo, dela za otroke in mladino, filmske scenarije in radijske igre. V utemeljitvi je ddr. Irena Avsenik Nabergoj med drugim zapisala, da je Lainšček vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izraža spoštovanje do drugačnih. V njegovi poeziji se arhetipski drobci in pesniške slike ravninske pokrajine stapljajo s panonsko melanholijo in osebno ljubezensko vizijo. S svojim narečnim leposlovjem je prispeval k utrjevanju duhovnih mostov med matično domovino in porabsko zamejsko skupnostjo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Lainščkovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture. V slovenski literarni prostor je Lainšček vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji indo danes objavil več kot sto monografskih del. V mladinskem slovstvu je med najbolj prepoznavnimi zbirka pravljic Mislice (1999), v književnosti za odrasle pa je izjemen predvsem po svojih romanih. Med najodmevnejšimi so nagrajeni romani Ki jo je megla prinesla (1993), Namesto koga roža cveti (1991) in Muriša (2006). Njegova dela so bila prevedena v številne svetovne jezike: nemščino, angleščino, slovaščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, madžarščino, danščino in francoščino, več njegovih romanov pa je doživelo tudi filmsko upodobitev.
Sandi Červek, umetnik črnine
Akademski slikar Sandi Červek je eden osrednjih predstavnikov prekmurske likovne umetnosti, ki ga mnogi označujejo za umetnika črnine. Nagrado so mu podelili za razstavo Razstava 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je postregla z bogatim pregledom prepoznavne in izrazito avtorske likovne poetike. Umetnika je predstavila tako v črnini kot v barvah, na eni strani skozi skrajno racionalen, na drugi strani pa impulziven in sproščen ustvarjalni pristop. Hkrati je vzpostavila še nikoli viden dialog med umetnikovimi ustvarjalnimi fazami v preseku zadnjih tridesetih let.
Červek je umetnik, ki nenehno hodi po robu, a v svoji brezkompromisni drži ne zdrsne v dekorativnost, pretirano pripovednost ali družbeno angažiranost. Prav tako ne podlega trendom, čeprav jim budno sledi. Njegovi igrivi intermezzi nas na eni strani približajo glasnemu ritmu vsakdana, na drugi strani pa nam njegova monokromna črna in modra platna odkrivajo globine metafizičnih svetov, v katerih se v tišini srečujemo s sublimnim, pa je o njegovem delu med drugim napisala umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak Firbas.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel tudi režiser in scenarist Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, ki je bil posnet v Porabju, v filmu pa je zaigral ljubiteljski igralec Milivoj Miki Roš.
