vestnik

Preverite, kako preventiva rešuje življenja

A. Nana Rituper Rodež, 3. 4. 2018
Nataša Juhnov
Martin Ranfl poziva, da se ljudje odzovejo vabilom za presejalne programe. 
Aktualno

Po zadnjih podatkih je v Pomurju za rakom na debelem črevesu in danki v enem letu zbolelo 90 oseb. To je glede na pojavnost najpogostejša vrsta raka v naši regiji. 

Rak na debelem črevesu in danki je ena najpogostejših vrst raka v Sloveniji, vsako leto za njim na novo zboli okoli 1500 ljudi, približno polovica jih umre. V Pomurju je ta vrsta raka, ki jo povezujejo predvsem z nezdravim življenjskim slogom, kot je uživanje nezdrave hrane, debelostjo in pomanjkanjem gibanja, izrazito pereč problem. Po zadnjih podatkih Registra raka je v Pomurju za rakom na debelem črevesu in danki v enem letu zbolelo 90 oseb (61 moških in 29 žensk) in je glede na pojavnost najpogostejša vrsta raka v naši regiji. Medtem ko je obolevnost za rakom na debelem črevesu in danki v letu 2014 v Sloveniji znašala 55,6 na 100 tisoč prebivalcev, je bil v pomurski regiji ta delež nekoliko večji, 57,9 na 100 tisoč prebivalcev, in manjši kot leto prej.
Da bi zmanjšali število obolelih, se v Sloveniji izvaja presejalni program Svit, namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če pravočasno odkrijemo bolezen, se lahko tudi ta rak uspešno zdravi. S sistematičnimi pregledi je program doslej pomembno pripomogel k zmanjšanju števila obolelih za to vrsto raka v zadnjih letih. A čeprav je ta preventivni test povsem neboleč in brezplačen, je treba ljudi kar spodbujati, da vabila ne vržejo v koš in vrnejo izpolnjen test. Še posebno v pomurski zdravstveni regiji, kjer je obolevnost najvišja, odzivnost pa med najslabšimi, ne pa več najslabša.

Odzove se bistveno več žensk

Odzivnost na vabilo za program Svit je bila v letu 2017 na ravni države 62,7- odstotna, nekoliko nižja kot leto prej, ko je bila 64,3-odstotna. Je pa bila bistveno višja med ženskami, 67,5-odstotna, medtem ko je bila pri moških za 10 odstotkov nižja. V Pomurju se je odzivnost v primerjavi z letom prej prav tako nekoliko znižala in je znašala 59,6 odstotka, medtem ko je bila leto prej 61,2-odstotna. Ni pa Pomurje več regija z najnižjo odzivnostjo. Prav tako so bile ženske v Pomurju pogumnejše in so se pogosteje odzvale vabilu kot moški, odzvalo se jih je 63 odstotkov, pri moških pa se je odzvala le dobra polovica ali 56,1 odstotka vabljenih.
Poleg razlik v odzivnosti med spoloma je v regiji tudi opazna razlika med občinami, saj so razlike med najbolj odzivnimi, kot je Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, in najmanj odzivnimi, kot je Hodoš, kjer je odzivnost le 42-odstotna, presegle 20 odstotkov.
V okviru preventivnega programa Svit je bilo v letu 2017 v pomurski regiji vabilo poslano 18.333 osebam, vrnjenih vzorcev blata za nadaljnjo analizo pa je bilo 9921. Pri veliki večini oziroma pri 93,29 odstotka primerov je bil test negativen, v 6,71 odstotka primerov pa je bil pozitiven. Pri teh, ki so jim potem opravili nadaljnje preiskave, to je kolonoskopijo, so odkrili 14 primerov karcinoma, v 153 primerih pa je bil odkrit napredovali adenom, ki pomeni večje tveganje za nastanek raka, nam je povedal Martin Ranfl iz pomurske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se ukvarja s programom SVIT ter s problematiko pojavnosti raka na danki in debelem črevesu.


»Če se omejimo zgolj na podatke iz programa Svit, se je absolutno število odkrite patologije sicer zmanjšalo, če pa pogledamo deleže odkrite patologije, so ti nekoliko višji. Pomembno je poudariti, da vsaka odkrita predrakava sprememba prispeva k zmanjšanju pojavnosti raka v regiji, hkrati pa dolgoročno pomembno vpliva na višjo kakovost življenja oseb, saj bi te v nasprotnem primeru zbolele za rakom debelega črevesa in danke.«
Odzivnost v programu Svit se je v Pomurju od začetkov izvajanja programa opazno povečala, žal pa še vedno ni dovolj visoka in še vedno preveč posameznikov najde izgovore, da se ne odzovejo. Pomembno se je zavedati, da gre za enostaven in zelo dobro organiziran program, ki pomaga preprečevati najhujše posledice.
Največkrat se ne odzovejo zaradi strahu pred kolonoskopijo, saj ta velja za neprijetno preiskavo, vendar podatki kažejo, da se na to preiskavo zaradi odkritih krvavitev v blatu pošlje le okoli šest odstotkov posameznikov. Poleg tega pa je neprijetnost kolonoskopije zanemarljiva v primerjavi s težavami hude bolezni, če ta ni pravočasno odkrita. Zato Ranfl poziva vse posameznike, ki imajo pozitivno izkušnjo s programom SVIT, naj o tem spregovorijo s svojimi bližnjimi, sosedi in prijatelji in jih tako spodbudijo, da se odzovejo vabilu.

Sašo Bizjak
Ta napihljiv model debelega črevesa prikazuje notranjost tega organa.