Oblečen v bundo in s pleteno kapo na glavi je sedel v fotelj na gostinski terasi. Sam je predlagal, da ostaneva zunaj, da naju notri ne bi kdo videl med pogovorom, saj se ne želi javno izpostavljati. Čeprav je bilo zunaj precej temačno, sva sedela dovolj blizu, da sem videla, kako so se prepleteni koščeni prsti na trenutke ob pripovedi stisnili. »To je bilo zame takšno ponižanje, kot ga nisem doživel še nikoli,« je dejal vidno prizadet zaradi tega, kar se mu je zgodilo.
Pričakoval je zaposlitev v podjetju Carthago, vendar je namesto telefonskega klica s povabilom na prevzem oziroma podpis pogodbe o zaposlitvi prejel sporočilo, da ga ne bodo zaposlili. »Ne morejo vendar s človekom delati, kot da je zadnja smet. Tako sem se ob tem počutil,« je pripovedoval. Ko je zaslišal, da so si glede njegove zaposlitve premislili, ga je stisnilo pri srcu in mislil je, da se bo zgrudil. Zanj je to pomenilo, da bo ostal brez prihodkov in še zdravstvenega zavarovanja. Preživel bo lahko le s pomočjo staršev, čeprav sami živijo le od skromne pokojnine. V tako brezupnem položaju se je znašel zato, ker je zaradi obljubljene nove zaposlitve po nasvetu kadrovnice in direktorice odranskega podjetja dal odpoved pri prejšnjem delodajalcu. Zato zdaj nima nobenih pravic, ki drugače pripadajo delavcem po izgubi zaposlitve. Pri zadnjem delodajalcu je imel sklenjeno pogodbo samo za tri mesece, in čeprav neradi so mu ugodili, ko jih je zaprosil za skrajšanje odpovednega roka zaradi ugodnejše priložnosti. V Carthagu bi zasedel mesto pomožnega skladiščnega delavca za čas sedmih mesecev, zato se je tudi prijavil na razpis.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski bend dvakrat drugi, a brez finala
V Kinu Šiška v Ljubljani je bil pred kratkim še drugi polfinale enajste sezone Špil lige, natečaja, ki je namenjen dijaškim glasbenim skupinam in samostojnim izvajalcem. V sklopu lige jim omogočijo koncertni nastop, v finalu pa okronajo zmagovalca oziroma prvaka sezone.
Najprimernejši kandidat
Med več prijavljenimi je bil po pogovoru v kadrovski službi izbran kot najprimernejši kandidat, podjetje ga je že tudi poslalo na zdravniški pregled. Opravil ga je 19. decembra, prav tako je uspešno opravil izpit iz varnosti pri delu. V podjetju so 22. decembra začeli kolektivni dopust, zato je takoj po praznikih pričakoval klic, da pride na podpis pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo začel v ponedeljek, 9. januarja. A kot rečeno je 6. januarja prejel klic, da ga ne nameravajo zaposliti. »To lahko stori samo nekdo, ki je brez srca in duše,« prizadeto pripoveduje sogovornik. Zdaj si je sicer že toliko opomogel od šoka, da se dogovarja za novo zaposlitev. Povedal je še, da mu je kadrovnica ob sporočilu, da ga ne nameravajo zaposliti, svetovala, naj prosi prejšnjega delodajalca, da ga vzame nazaj. Toda sam je prepričan, da bi s tem postal tarča posmeha. Vprašal jo je tudi, ali bodo namesto njega zaposlili koga drugega, a čeprav jasnega odgovora ni prejel, je prepričan, da je razlog za njegovo zavrnitev prav to. Razpis za prosto delovno mesto je bil namreč aktiven še tudi pred novim letom, prav tako ne verjame, da bi se razmere v podjetju glede potrebe po zasedbi delovnega mesta v samo nekaj dneh od takrat, ko so ga poslali na zdravniški pregled, tako bistveno spremenile.
»Znašel sem se v stanju obupa, kar sem jim tudi povedal, prav tako sem jim dejal, ali se ne zavedajo, v kakšno situacijo so me spravili,« pove sobesednik, ki svojo zgodbo deli z bralci našega medija predvsem zato, da se komu drugemu ne bi zgodilo to, kar se je njemu. Namesto k novemu delodajalcu se je tisti dan, ko naj bi začel delati v novi službi, napotil na urad za delo, kjer je pričakovano izvedel, da mu zato, ker je sam prekinil pogodbo, ne pripadajo pravice zaradi izgube zaposlitve. Svetovali so mu še, naj se obrne na inšpektorat za delo. Obiskal ga je, a tudi tu izvedel, da zato, ker pogodbe pri novem delodajalcu še ni sklenil, kršitve delovnopravne zakonodaje ne morejo ugotavljati.
Zmanjšane potrebe po delavcih
»Dejstva, ki jih navajate, ne držijo v celoti,« je v odgovoru na predstavljeno zgodbo sogovornika zapisala Sandra Županec, direktorica podjetja Carthago. Navedla je, da se je naš sogovornik res prijavil na prosto delovno mesto v njihovem podjetju in da je bil izbran, da ga zasede. Prav tako drži, da je bil napoten na zdravniški pregled in je opravil izpit iz varstva pri delu. »Do realizacije zaposlitve pa ni prišlo, ker so se v postopku zaposlovanja potrebe po novih sodelavcih v proizvodnem procesu zmanjšale. Gospodu tako nismo izročili predloga pogodbe o zaposlitvi, niti ni z našim podjetjem sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Prav tako ne drži navedba, da je delovno mesto, za katero naj bi bil izbran, zasedel nekdo drug,« je v odzivu še navedla direktorica.
Razmere v proizvodnji, ki so bile razlog za takšno odločitev, je opisala kot tedensko prilagajanje situaciji, kar od njih terjajo globalne razmere. Prav tako visoko fleksibilnost terjajo motnje pri dobavi potrebnih šasij. »Pričakujemo pa, da se bo stanje na tem področju v tem letu izboljšalo,« še zapiše Sandra Županec in doda, »nastalo situacijo obžalujemo, vendar gospodu trenutno ne moremo zagotoviti delovnega mesta v našem podjetju.«
Delovna inšpekcija nima pristojnosti
Ker v tem primeru delovno razmerje ni bilo sklenjeno, inšpekcija nima pristojnosti za ukrepanje, so nam sporočili z inšpektorata za delo. Če bi delodajalec, ki si je glede zaposlitve delavca premislil, nato na to delovno mesto zaposlil koga drugega, bi morda lahko preverjali, ali je pri tem prišlo do diskriminacije. V opisanem primeru gre za odgovornost delavca, še ugotavljajo. Pred tveganjem ob zamenjavi delodajalca bi se lahko zavaroval le tako, da bi odpoved dal šele takrat, ko bi imel pri novem delodajalcu neko pisno zagotovilo, da se bo prosto delovno mesto zasedlo.
Zaradi odpovedi brez nadomestila
Na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da bi zaradi opisanih okoliščin delavec, ki je ostal brez zaposlitve, prejel denarno nadomestilo, so iz murskosoboške območne službe Zavoda za zaposlovanje odgovorili z navedbo pravne podlage, zakaj to ni možno. Zakon o urejanju trga dela v 63. členu govori o razlogih, zaradi katerih oseba ni upravičena oziroma ne pridobi pravice do denarnega nadomestila. Tega ne more uveljavljati tudi zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Razlogi prenehanja se ugotavljajo pri prenehanju zadnjega delovnega razmerja. Če je oseba dala odpoved delodajalcu oziroma je prišlo do sporazumnega prenehanja, ne glede na razlog, ni upravičena do denarnega nadomestila.