vestnik

Bojan Korošec: Bolnišnica je za DSO Ljutomer opravila ključno delo

Majda Horvat, 9. 6. 2020
Majda Horvat
Vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota je predstavilo priprave na delovanje regijske bolnišnice v času epidemije in posledice, ki jih je ta pustila pri izvajanju rednega dela ter poslovanja.
Aktualno

Priprave na obvladovanje epidemije bolnišnico stale 1,5 milijona evrov. Zaradi preloženih pregledov in operacij zdaj delajo pospešeno. Obiski še niso dovoljeni, razen na otroškem oddelku in v porodnišnici.

Priprave na delovanje regijske bolnišnice v času epidemije in posledice, ki jih je ta pustila pri izvajanju rednega dela ter poslovanja, je bila osrednja tema tiskovne konference, ki jo je danes sklicalo vodstvo Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota, spregovorili pa so tudi o pomoč, ki so jo nudili Domu starejših občanov (DSO) Ljutomer. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, vodstvo
Majda Horvat
Splošna bolnišnica Murska Sobota

Širjenja novega virusa je marsikoga presenetilo in našlo nepripravljenega, je izpostavil direktor Bojan Korošec, vendar je regijska bolnišnica z izjemnimi napori zaposlenih in v zelo kratkem času prilagodila organizacijo dela in uredila prostore za morebitno zdravljenje bolnikov. Tako bi lahko sprejeli v bolnišnico do 200 okuženih bolnikov s težjim potekom bolezni, je povedal strokovni direktor Daniel Grabar, po najbolj črnem poteku epidemije pa celo do 300, čeprav bi to pomenilo delovanje na skrajnem robu zmogljivosti. Na srečo epidemija ni izbila v takih razsežnostih, vse bolnike, ki so jim potrdili okužbo v bolnišnici in so potrebovali bolnišnično zdravljenje, pa so po navodilih ministrstva prepeljali na zdravljenje v UKC Maribor, ki je bil opredeljen kot Covid bolnišnica. Teh bolnikov je bilo osem, pri 485 pacientih je obstajal sum okužbe, v bolnišnici pa so odvzeli tudi 666 brisov.

Čeprav zaradi ugodne epidemiološke situacije v regijski bolnišnici ni bilo treba aktivirati tako imenovane Covid enote, je ta za pripravo na njeno delovanje in zagotovitev dodatne medicinske opreme namenila 1,5 milijona evrov. Ob tem izdatku pa je bolnišnica zaradi manj opravljenih zdravstvenih storitev izgubila tudi prihodek v višini 2,4 milijona evrov. Vse to bo vplivalo na končni poslovni izid.  Zaradi omejenega delovanja bolnišnice je namreč bilo preloženih 1.146 sprejemov na bolnišnično zdravljenje, 16.712 manj je bilo ambulantnih zdravljenj in  339 operacij.

Daniel Grabar, Splošna bolnišnica Murska Sobota
Majda Horvat
Daniel Grabar.

Zaradi ustavitve ali preložitve zdravljenja se zaposleni v bolnišnici zdaj trudijo, da s povečanim obsegom dela opravijo čim več storitev. "Zato javno pozivamo bolnike, da upoštevajo dogovorjen termin oziroma svojo zadržanost pravočasno sporočijo. Težko je, ko bolnik potrdi svoj prihod na operacijo, potem pa ga ni. Pacient se potem še ne oglaša na naše klice, čez čas pa sporoči, da pa bi zdaj lahko prišel. Žal se nam dogaja tudi to," je poudaril Grabar.

Murskosoboška bolnišnica zaradi varovanja zdravja bolnikov še vedno prepoveduje obiske. Ti so dovoljeni svojcem iz pietete in po dogovoru z zdravniki, krajši čas pa tudi na otroškem oddelku in v porodnišnici. Kdaj bodo obiski spet dovoljeni na običajni način bo odvisno od epidemiološke situacije, vsekakor pa bodo  morali obiskovalci še naprej upoštevati vse varovalne ukrepe.

V času največjih priprav na organizacijo dela v razmerah epidemije pa je bolnišnica bila tudi pozvana, da zaradi težkih razmer pomaga zaposlenim v DSO Ljutomer. "Kljub širjenju nekaterih govoric lahko povem, da sta obe ministrstvi, tako za zdravje kot socialne zadeve, ocenili, da je bolnišnica pri tem naredila ključne poteze, in da je ekipa, ki je prišla iz Maribora nadaljevala naše delo," je izpostavil Bojan Korošec. 

Marija Kohek, Splošna bolnišnica Murska Sobota
Majda Horvat
Marija Kohek.

Marija Kohek, diplomirana medicinska sestra z znanji za obvladovanje bolnišničnih okužb, je prišla v DSO Ljutomer na povabilo usklajevalk pomoči zunanjih zdravstvenih ustanov. Povedala je, da so se zaradi situacije, na katero nihče ni bil nikjer pripravljen, in slabe epidemiološke situacije, tamkajšnji stanovalci, zaposleni in vodstvo znašli v izredno težki situaciji. "V mojih očeh je takrat vladalo pri organizaciji dela kaotično stanje," je povedala Kohekova. Iz različnih razlogov je bilo iz minute v minuto manj  zaposlenih, saj so okužbe strmo naraščale tako pri varovancih kot delavcih. Vedno več  je bilo tujih zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev, ki so tako kot zaposleni imeli tudi različna predznanja. Delo je bilo psihološko in fizično zelo obremenjujoče, tako Kohekova, ob slabi epidemiološki situaciji pa so se pojavljale še takšne in drugačne interpretacije podatkov v javnosti.

bolnišnica tiskovna epidemija dso-ljutomer