Velik poudarek na praktičnem pouku in usposabljanju
»Nedvomno še tako kakovostno šolanje na daljavo ne more nadomestiti pouka v živo – v šoli. Kdor trdi obratno, se zelo, hote ali nehote, moti,« je jasna ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt. Po programih srednjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo praviloma tri leta, se pri njih dijaki izobražujejo za širša poklicna področja. V njihovih programih je velik poudarek na praktičnem pouku v šoli in praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcih. Težave se že kažejo pri dijakih, ki na njihovi šoli obiskujejo program gastronom-hotelir, ki v tretjem oziroma zadnjem letniku predvideva kar 722 ur praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih. »Bojimo se, da teh ur dijaki nikakor ne bodo mogli opraviti, če se epidemiološke razmere ne bodo umirile,« opozarja ravnateljica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na črenšovski šoli strokovna konferenca o trajnostne odnosu do narave in ljudi
Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je pripravila 15. mednarodno strokovno konferenco z naslovom Avtonomija šole pri razvijanju trajnostnega odnosa do narave in (so)ljudi.
Tudi programi srednjega strokovnega izobraževanja, ki trajajo štiri leta, so usmerjeni v poklicno usposobljenost, hkrati pa ponujajo ustrezno pripravo za nadaljnji študij po programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Tudi v teh programih imajo dijaki poleg splošnoizobraževalnih predmetov strokovne module s poudarkom na praktičnem pouku v šoli in praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih. Če sistem ne deluje, dijakov ne morejo poslati na prakso, kljub temu da se praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih ob upoštevanju ukrepov lahko izvaja naprej. »Smo v začaranem krogu, ki si ga v času pred epidemijo niti v sanjah nismo mogli predstavljati,« pravi ravnateljica.
Vzgojno delo je težje opraviti
»Trudimo se, da bi bil učni proces čim bolj kakovosten, a zelo pomembno je tudi vzgojno delo, ki ga je na daljavo težko opraviti,« opozarja in dodaja, da se pri vzgojno-izobraževalnem delu z mladimi ob zaprtju šol morata poudariti in analizirati tudi psihološki in sociološki vidik sprejetih ukrepov. »Mladi so družabna bitja, potrebujejo gibanje, srečanja, pogovore, neposreden stik s prijatelji, kar naenkrat pa smo jim omejili čas, prostor in stike. Vzeto jim je skoraj vse. Zelo hudo mi je, da morajo živeti v tem času,« doda ravnateljica.
Kuhati se učijo prek spleta
Tudi praktični pouk opravljajo prek spleta. »Dijakom pripravimo učne liste, v katerih imajo zapisane cilje in natančna navodila za delo. Za jedi, ki jih morajo pripraviti doma, jim napišemo recepturo z normativom, posnamemo fotografije postopkov dela in končne izdelke jedi ter jih naložimo v spletno učilnico. Pomagamo si tudi s spletnimi stranmi, kjer si dijaki po navodilu ogledajo posnetke. Za vsako vajo kuharstva se z dijaki srečamo na spletnih konferencah, kjer se pogovorimo o uspešnosti pretekle naloge, hkrati pa jim damo navodila za tekoče delo oz. nalogo. Dijaki po navodilih pripravijo jed doma, fotografirajo postopke med delom in končni izdelek ter nato vse skupaj oddajo v spletno učilnico, kjer učitelj nalogo pregleda in komentira. Naše delo je utečeno, vendar pripravljene jedi, žal, nimajo ne vonja ne okusa,« je praktični pouk kuharstva na SŠGT Radenci na daljavo povzela strokovna učiteljica Zdenka Mesarič. Tak način dela so dijaki večinoma sicer sprejeli, porajajo pa se težave pri posameznikih, ki nimajo ustreznih razmer za delo doma.
Prakso rešujejo delodajalci
Malce lažje je na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. V programih elektro, strojne, računalniške, lesarske in okoljevarstvene stroke morajo dijaki opraviti obvezno praktično usposabljanje pri delodajalcih. »Primanjkljaj se bo najbolj opazil pri triletnih poklicnih programih, kjer imajo dijaki dva dni na teden predvideno prakso v šolskih prostorih ali pri zunanjih izvajalcih,« pravi ravnatelj Ludvik Sukič. Zaradi zaprtja šol se je izvajanje praktičnega pouka na šoli v celoti prekinilo, prek spleta pa se lahko dijakom posreduje le teoretični del praktičnega pouka.
»Moram poudariti, da smo zelo hvaležni delodajalcem, ki našim otrokom omogočajo opravljanje tudi tistega dela praktičnega pouka, ki bi ga morali izvesti na šoli. Prav oni so tisti, ki rešujejo prakso,« je poudaril. Ministrstvo so sicer že jeseni opozorili, da se ne strinjajo z neizvajanjem praktičnega dela pouka na šoli. »Praktični pouk bi se po našem mnenju lahko izvajal, saj so razdeljeni na manjše skupine. Praktično usposabljanje pri delodajalcih je sicer prilagojeno, ampak vseeno specifika posameznega podjetja. Kar pomeni, da prevzemajo specifiko podjetja, kjer opravljajo prakso. Težje je zato zagotoviti enakomerno splošno znanje, kot bi ga pridobili na šoli,« ob tem opomni. Kot pravi, dijaki že pogrešajo pouk, z veseljem pa se udeležujejo predavanj prek spleta. Tudi on je mnenja, da gre za zapostavljene generacije. »Že lani smo imeli upad zlatih maturantov. Ravno najboljši učenci so tisti, ki pri šolanju na daljavo utrpijo največjo škodo.«