Lendava je v projekt evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 doslej vložila več kot 300 tisoč evrov, razkriva poročilo, ki ga je pripravila občinska uprava. Kljub temu vložku pa se ni približala cilju, saj se ni uvrstila v ožji izbor kandidatk za naslov evropske prestolnice kulture.
Z napovedjo kandidature je zgodaj izzvala elitne kulturniške kroge, toda drzno naskakovanje iz nekega perifernega okolja je imelo svojo ceno. Prejšnji župan Anton Balažek je povabil izkušene, predvsem pa vplivne ljudi, Mitjo Čandra in Aleša Štegra ter njun krog ljudi, ki so svoje delo visoko ovrednotili.
Z nekega zornega kota to morda ni sporno. Je pa vredno poudariti, da je ostal madež domnevno nepoštenih praks in da akterji za nedokončano nalogo niso nosili nobenih posledic. Po preteku pogodbe sta januarja 2019 Šteger in Čander pospravila kovčke in šla. Posel je bil po zamenjavi lokalne oblasti v Lendavi za njiju končan. Enakega sta nato začela na Ptuju. Tam je sodelovanje trajalo, dokler občinski svet ni priprl finančne pipice.
Pritožba na EK
Občina Lendava se je zaradi ugotovljenih kršitev poslovnika o izvedbi postopka za pridobitev naslova evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2025 v Republiki Sloveniji pritožila na Evropsko komisijo (EK). Opozorila je na sum pristranskosti oziroma konflikta interesov pri dveh članih žirije, ki ju je imenovalo ministrstvo za kulturo, in na njune nezadostne reference, poudarila pa tudi kršitev zaradi lokacije sestanka za predizbor, saj je bil ta v Ljubljani, ki prav tako kandidira za naslov EPK.Odgovor, ki ga je občina prejela od EK maja letos, je bil ohlapen in splošen. Lendava kljub temu vztraja pri dokazovanju kršitev.
Z denarjem do uspeha
So imela vsa izplačila v štirih letih osnovo v sklenjenih pogodbah? Je bilo delo opravljeno in imelo učinek? So imeli od posla koristi tudi domači kulturniki? Nedvomno je imela po zaslugi izbranih kreativcev Lendava predvsem v letih 2017 in 2018 medijsko publiciteto, o kakršni je lahko prej, kljub bogati kulturni ponudbi, le sanjala. Prišli so novinarji z renomejem, ki prej Lendave še povohali niso, je dogajanje takrat povzel poznavalec razmer. S tega vidika so bila plačila nedvomno dobra naložba, še pove. Če vse te objave primerjamo še s ceno oglasnih sporočil v medijih, se je vložek izplačal tudi po ekonomski plati.
Kljub temu se poraja dvom o poštenosti doseženega. To, da je Lendava s svojo kandidaturo in bogatim kulturnim življenjem v nekem trenutku zablestela v širšem prostoru, ni bil le uspeh strokovnega in trdega dela ekipe, ampak »unovčenih« poznanstev, vpliva, morda celo pritiska na odločevalce. Čander se je s svojim krogom sodelavcev zaradi spornih praks, domnevnih konfliktov interesov, prepletanja funkcij, vplivanja na odločevalce pri različnih kulturniških projektih, tudi kandidaturah za EPK 2025, že znašel pod plazom kritik.
Pogodbe
Omenjeno poročilo tudi razkriva, da sta Občina Lendava in Galerija - Muzej Lendava v letih 2016, 2017 in 2018 sklenili številne pogodbe z zavodom Kreativna baza. Ta je do 17. januarja 2019, ko se je končalo sodelovanje z Lendavo, poslovala kot zavod, nato se je statusno preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Z osnovnim kapitalom sta jo ustanovila Maja Čepin Čander in Mitja Čander.
Izstopa še nekaj primerov finančnih transakcij, ki so stekle prek domačih kulturnih ustanov. Koliko je torej z »bogate« mize za EPK do leta 2019 padlo v žepe domačih kulturnikov?
Domačim pa nič
Občina Lendava je sklenila 8. decembra 2017 pogodbo v vrednosti 43.500 evrov z zavodom Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) za programsko in organizacijsko prenovo dejavnosti kulturnega doma. Tri dni zatem je KKCL objavila na svoji spletni strani poziv k zbiranju prijav, deset dni po sklenitvi pogodbe z občino pa je že tudi sklenila pogodbo z izvajalcem, podjetjem Razum samostojne podjetnice Mojce Redjko iz Maribora. Ta je imela »v žepu« prepričljiv program dela za obdobje od januarja do konca decembra 2018.
»Prireditve so bile realizirane v izvedbi zunanjih izvajalcev programov po posameznih prireditvah, za kar je poskrbela navedena zunanja izvajalka, za vsako izvedbo je bila sklenjena pogodba ali izdana naročilnica,« je povedal direktor KKCL Albert Halasz. Vse prireditve so predstavljene v poročilu zavoda za leto 2018.
Nekaj teh prireditev se je dopolnjevalo s prireditvami v okviru programa Poleti v Lendavo, kar pomeni, tako Halasz, razliko med pogodbenim in izplačanim zneskom. Ta je namreč bil dobrih 46 tisoč evrov.
Glede povečanega poslovnega sodelovanja ali nakazil KKCL Beletrini prav v času vključevanja njenih lastnikov (direktor Mitja Čander, programski direktor Aleš Šteger) v projekt EPK pa je Halasz pojasnil, da je to posledica sklenjene pogodbe o naročnini na portal Biblos ter nabavi elektronskih knjig prek navedene založbe, po besedah Halasza vse v obsegu sredstev, ki jih skoraj v celoti za to namensko zagotavlja ministrstvo za kulturo.
Sejnine prek ZKD Lendava
Občina je v sklopu EPK pogodbo v višini 30 tisoč evrov sklenila februarja 2018 tudi z Zvezo kulturnih društev (ZKD) Lendava, denar pa naj bi bil namenjen izvajanju dejavnosti. »Za delovanje ZKD Lendava ni bilo izplačanih nobenih zneskov, saj mi tega denarja nismo dobili nakazanega, ampak je Občina Lendava ta sredstva črpala glede na dogovorjen znesek po izstavljenih zahtevkih. Mi smo bili samo izvajalci, to je izstavljalci zahtevkov in poročil o prisotnih članih na sejah EPK,« je pojasnila Danijela Hozjan, predsednica ZKD Lendava. Po prejetem poročilu vodje EPK o izvedeni seji programskega sveta in listi prisotnih članov je torej ZKD Lendava mesečno izstavljala občini zahtevke za stroške vodje in članov programskega sveta. Vodja programskega sveta Aleš Šteger je na tak način prejel skupaj s sejninami 13.904 evre bruto, preostalih pet članov pa 7441 evrov bruto. ZKD Lendava razlike denarja do pogodbenega zneska ni prejela.
Praznih rok
Kljub visokim vložkom pa Lendava po odhodu Čandra in Štegra ni imela ne dokumenta ne smernic, na katerih bi lahko pripravila prijavo na razpis za kandidaturo, je navedeno v poročilu. Obstajal je le Lokalni program za kulturo 2017–2025, ki se posredno nanaša na EPK in za katerega je občina Kreativni bazi prav tako plačala 14 tisoč evrov.
Zdajšnji župan Janez Magyar se je pri nadaljevanju projekta odločil za povsem drug pristop od predhodnika. Stavil je na strokovnost, srčnost in entuziazem ljudi, ki živijo v Lendavi ali so nanjo navezani. Oblikovala se je ožja skupina, ki je v kratkem času pripravila obsežno gradivo. Celotni stroški tega dela priprav so znašali skupaj 58 tisoč evrov. Kljub dobrim občutkom po predstavitvi vloge februarja letos Lendava ni prišla v ožji izbor kandidatk.
Izplačila zunanjim partnerjem za EPK (do leta 2019). Vir: Poročilo Občine Lendava
|
Pogodbeni stranki |
Število sklenjenih pogodb (od l. 2016 do 2019) |
Preberite šeOdpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak danMine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno. Skupaj pogodbene vrednosti (v evrih) |
Izplačila po pogodbi (v evrih) |
|
Galerija - Muzej Lendava in Kreativna baza |
3 |
38.000 |
38.000 |
|
Občina Lendava in Kreativna baza |
5 |
76.979 |
76.979 |
|
Občina Lendava in Mitja Čander, s. p. |
1 |
21.960 (pogodbene obveznosti bi moral izpolniti do 31. 7. 2019) |
10.402 |
|
Aleš Šteger, s. p. |
vodja programskega sveta |
honorar |
13.904 bruto |
Objava nasprotnega mnenja
V uredništvo Vestnika smo prejeli odgovor Maje Čepin Čander, direktorice Kreativne baze, na članek »Prišli taki, ki prej Lendave še povohali niso«, ki govori o razkritjih poročila lendavske občinske uprave in ki je bil v časopisu objavljen 15. oktobra 2020.
Njihov odziv objavljamo v celoti: »V treh letih (2016–2018) smo z veliko energije in resnično predanostjo Lendavo postavili v središče slovenske kulture in kulturnega turizma, kar se je ne nazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh. Lendava je na podlagi našega trdega dela postala medijsko zanimiva destinacija. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je Lendava prav v tistem obdobju prvič dobila zanimivo in raznoliko poletno kulturno dogajanje, ki je pritegnilo mnoge, ne le domačine. Ponosni smo, da smo lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem območju. Prepričani smo, da je medijsko obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna z nekdanjim županom in njegovo ekipo, po drugi strani pa gre za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila tako po našem mnenju kot tudi po mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.«