vestnik

Pritisk na pomurske občine zaradi Mensane

Timotej Milanov, 24. 10. 2019
Bernarda B. Peček
Direktor Ceropa Franc Cipot zavrača očitek računskega sodišča, da podjetje preveč dela za zunanje naročnike, in pojasnjuje, da so kot regijski center za ravnanje z odpadki dolžni poskrbeti za vse odpadke v regiji, ne samo za tiste na podlagi koncesijske pogodbe.
Aktualno

Javno podjetje obvladuje tudi družbo, ki pri poslovanju ustvarja izgubo, družbeniki pa so jo že dokapitalizirali

Junija lani je sredi Murske Sobote odprlo vrata tako imenovano medgeneracijsko središče Mensana, ki je nastalo na območju nekdanjega obrata družbene prehrane, katerega objekt je dolga leta propadal. Investicijo, vredno 3,6 milijona evrov, je vodilo podjetje, ki je bilo ustanovljeno za drug namen – Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), ki so ga pomurske občine ustanovile za zbiranje in predelavo odpadkov. Ob to dejstvo se je posredno spotaknilo tudi računsko sodišče, ki je vzelo pod drobnogled poslovanje tega pomurskega javnega podjetja. Že maja smo poročali, da so se na računskem sodišču zanimali za postopek oblikovanja cen storitev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in za delovanje občin ustanoviteljic pri določanju omenjenih cen v letih 2017 in 2018. Prav tako je že takrat računsko sodišče napovedalo, da bo pregledalo tudi učinkovitost občin ustanoviteljic pri upravljanju javnega podjetja Cerop in nadzoru nad njegovim poslovanjem v letih 2015–2018.

3ce04d586b5e0a08a7d64a311c9924d2
Nataša Juhnov
Računsko sodišče je vzelo pod drobnogled delovanje javnega podjetja in občin ustanoviteljic pri oblikovanju cen storitev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

V obdobju, ki ga zajema revizija, je Cerop vodil omenjeni projekt gradnje medgeneracijskega središča, na ta projekt se nanašajo tudi vprašanja računskega sodišča, ki so jih poslali občinam ustanoviteljicam javnega podjetja, torej vsem pomurskim občinam. Septembra so tako občine od računskega sodišča prejele zaprosilo, da pojasnijo, kako so v omenjenem obdobju izvajale nadzor nad poslovanjem Ceropa. Računsko sodišče recimo konkretno zanima, ali je posamezna občina v tem obdobju na seji skupščine Ceropa ali na seji sveta ustanoviteljic zahtevala pregled dodatne dokumentacije, ki se nanaša na poslovanje javnega podjetja, na oblikovanje cen gospodarske javne službe in izvajanje investicij. Glede Mensane računsko sodišče med drugim zanima, ali je pobuda za uvrstitev tega projekta v poslovne načrte Ceropa prišla od javnega podjetja ali od občin ustanoviteljic. Računsko sodišče še ugotavlja, da Cerop v letih od 2015 do 2018 v pretežnem delu svojih dejavnosti, v kar 80 odstotkih, ni izvajal nalog, za katere je bil ustanovljen, temveč je izvajal naloge za zunanje naročnike.

4f8c23ee1dd96dc1c8446a60238e8e3a
Aleš Cipot
V objektu Mensane so uredili tudi običajna stanovanja za trg, čeprav so bili nekateri starejši kupci stanovanj prepričani, da bodo imeli v tako imenovanem medgeneracijskem središču dostop tudi do nekaterih drugih storitev, podobno kot v varovanih stanovanjih.

Glede na zakonodajo bi moralo javno podjetje po mnenju sodišča izpolnjevati pogoj gospodarske odvisnosti, da bi pretežni del svojih dejavnosti izvajalo za izpolnitev nalog, ki so mu jih podelile občine ustanoviteljice. Sodišče občine sprašuje, zakaj na sejah pristojnih organov niso opozorile na to, da Cerop prevelik delež svojih dejavnosti izvaja za zunanje naročnike. Direktor Ceropa Franc Cipot pravi, da so v družbi tudi sami dobili vprašanje računskega sodišča glede tega. Kot pojasnjuje, izračun sodišča po njegovem mnenju ni pravilen. »V 90 odstotkih primerov je naše delo povezano z ravnanjem z odpadki iz Pomurja, vendar samo polovica teh prihaja iz opravljanja javne gospodarske službe v pomurskih občinah, preostali pa iz tako imenovanih posebnih dejavnosti, vendar smo mi kot regijski center za ravnanje z odpadki dolžni poskrbeti za vse odpadke, ne samo za tiste na podlagi koncesijske dejavnosti.«

2e048baf92d08890fdecbfe4df4f6702
Aleš Cipot
Katero politiko ravnanja z odpadki je Cerop uresničeval z investicijo v Mensano, se sprašuje računsko sodišče.

Kaj ima Mensana opraviti z odpadki?

Sredi oktobra so dobile pomurske občine novo zaprosilo računskega sodišča glede Ceropa. Ker so po oceni sodišča vse občine odgovorile podobno, da so se načrtovane investicije javnega podjetja nanašale na izvajanje politike na področju ravnanja z odpadki, sedaj računsko sodišče od občin zahteva dodatna pojasnila. Poziva jih, da predložijo dokumentacijo, v kateri je vsebinsko opredeljena politika občine glede ravnanja z odpadki, ki jo Cerop uresničuje z investicijami v nakup in obnovo medgeneracijskega središča v Murski Soboti in z nakupom poslovnega deleža v gospodarski družbi Mensana ter njenih izpostavah v občinah Križevci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Prav tako občine poziva, da glede na svoje odgovore predložijo še dokumentacijo, iz katere izhaja, da Cerop izvaja socialno politiko z zaposlitvami težko zaposljivih oseb. Cipot pravi, da je bila že sama obnova objekta nekdanjega obrata družbene prehrane povezana z vprašanjem ponovne uporabe, če bi ga namreč porušili, bi s tem povzročili najmanj 20 ton odpadkov. Ekonomsko gledano se je po njegovih besedah investicija v objekt poplačala.

ab2782b2fe46e3f2888c1ff969a33514
Nataša Juhnov
Mestni svetnik Socialnih demokratov Goran Miloševič vodi zavod Mensana, ki ga je ustanovilo podjetje Mensana, njegova soproga Lili Miloševič pa vodi društvo Mozaik, ki je eden od družbenikov podjetja Mensana.

Družinska naveza

Medgeneracijsko središče obsega stanovanjski del, v katerem so prodali dvanajst stanovanj, in poslovni del, ki ga vodi socialno podjetje Mensana, v sklopu tega med drugim delujejo center ponovne uporabe, kuhinja in restavracija. Družba Mensana je ustanovila še Zavod Mensana, ki ga vodi soboški mestni svetnik Socialnih demokratov Goran Miloševič, zavod skrbi za vzdrževanje celotnega objekta in za pralnico. Družbeniki v podjetju Mensana, ki ga vodi Ines Kranjec, so poleg Ceropa še društvo za socialno vključenost Mozaik, društvo za ohranjanje in varovanje okolja Zeleni rudnik, ki je registrirano na istem naslovu kot Cerop, in društvo za razvoj podeželja Pomelaj. Mozaik, ki ga je prej vodila Kranjčeva, danes vodi Lili Miloševič, soproga Gorana Miloševiča in hčerka nekdanje poslanke Socialnih demokratov Marije Bačič, ki je sestra soproge Franca Cipota. Lani je iz lastniške strukture izstopil soboški zavod Korak naprej, njegov 10-odstotni lastniški delež je prevzel Zeleni rudnik, v Ceropu pa so se odločili tudi za dokapitalizacijo Mensane, tako da so osnovni kapital s 7500 evrov povečali na 40.500 evrov. Na vprašanje, ali so se za ta korak odločili tudi zaradi načrtov o zadolževanju, Cipot odgovarja zgolj, da resno podjetje ne more delovati z minimalnim osnovnim kapitalom in da s tem družba izkazuje tudi verodostojnost pri poslovanju.

a59fa8458fe8d5d8b3c0783d1f00ba24
Nataša Juhnov
Direktorica Mensane Ines Kranjec (levo) si prizadeva, da bi izboljšali poslovanje podjetja. Samopostrežna restavracija na mestu nekdanje družbene prehrane je po njenih besedah naletela na dober odziv.

Poslovali z izgubo

Podjetje Mensana je lani poslovalo s 50 tisoč evri izgube, po besedah Kranjčeve se trudijo, da bi letos poslovali bolje: »Ni enostavno, surovine in delovna sila so vedno dražji, poleg priprave malic se trudimo tudi z organizacijo dogodkov, kot so različni seminarji in predavanja.« Samopostrežna restavracija je na mestu, kjer je v preteklosti dolga leta prav tako delovala samopostrežna restavracija, po oceni Kranjčeve dobro zaživela. »Ni bilo enostavno privabiti obiskovalcev, saj je v Murski Soboti na področju malic že velika konkurenca, ljudje se vračajo, kar je lepo videti. Tudi samopostrežni koncept so pozitivno sprejeli.« Mensana je v začetku leta dobila tudi posel priprave malic za Lekov obrat v Lendavi. Kot smo že poročali, so ob prodaji stanovanj v medgerenacijskem središču oglaševali, da bodo imeli v njem starejši stanovalci možnost številnih drugih storitev, podobno kot v varovanih stanovanjih, vendar do tega ni nikoli prišlo. Kranjčeva pojasnjuje, da podjetje ne izvaja tovrstnih socialnih storitev, ampak so odprti do stanovalcev v objektu. »Pridejo vsak dan, nekateri tudi samo na pogovor. Hrano jim lahko odnesemo tudi do stanovanja, če je treba. Imamo jih za svoje. Seveda pa nekih zdravstvenih storitev ne moremo zagotavljati, saj so za to druge ustanove.« V aktivnosti Mensane je danes vključenih 20 oseb, od tega je 16 zaposlenih, štirje pa sodelujejo prek tako imenovanih učnih delavnic, od tega je 11 zaposlenih iz vrst ranljivih skupin. Glede drugih lokacij Mensane, za katere se zanimajo na računskem sodišču, Kranjčeva pravi, da so v Ključarovcih delavnice s skladiščem, kjer delajo štirje delavci Mensane, tam v sklopu centra ponovne uporabe zbirajo in prenavljajo staro pohištvo, v Murski Soboti pa popravljajo samo manjše stvari. Na lokaciji pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil načrtovan obrat za razstavljanje starih elektronskih naprav, vendar še ni začel delovati.

c79c13671fab5ded655997a6dd137394
Jure Zauneker
Mestna občina Murska Sobota, ki jo vodi Aleksander Jevšek (levo), bo vodila skupino predstavnikov šestih pomurskih občin na sestanku s predstavniki računskega sodišča. To se zanima tako za medgeneracijsko središče v Murski Soboti kot tudi za izpostavo Mensane v Ključarovcih v Občini Križevci, kjer je župan Branko Belec (desno).

Šest predstavnikov pod soboškim vodstvom

Na podlagi dokumentacije, ki so jo občine poslale računskemu sodišču v odgovor na prej omenjena vprašanja, pri tem so po oceni sodišča vse poslale podobna pojasnila, je to oblikovalo za zdaj še nedokončne ugotovitve, ki jih bo tudi predstavilo občinam ustanoviteljicam. Zato občinam predlaga oblikovanje manjše skupine petih predstavnikov, ki bodo zastopali občine ustanoviteljice na sklepnem sestanku s predstavniki računskega sodišča. Ker je predmet revizije tudi investicija v Mensano, predlagajo, da bi bil omenjeni sestanek v prostorih Mestne občine Murska Sobota (MOMS) in da bi skupino tudi vodili predstavniki MOMS. Župan MOMS Aleksander Jevšek pravi, da bodo zadevo komentirali šele, ko bo znana dokončna odločitev računskega sodišča. Omenjeno ekipo so po njegovih besedah že sestavili, v njej pa bodo poleg soboškega še predstavniki občin Lendava, Gornja Radgona, Beltinci, Puconci in Radenci. Tudi turniški župan Borut Horvat, ki letos predseduje svetu ustanoviteljic Ceropa, pravi, da za zdaj zadeve ne želi komentirati, ker jo računsko sodišče še preiskuje.