Pri reševanju problematike delavcev migrantov, ki že vrsto let bijejo boj s slovenskimi sodišči, finančno upravo in vsakokratno oblastjo, je prišlo do pomembnih premikov. Najprej je v javnost prišla informacija, da je Uroš Šinko, zaposlen kot zdravstveni delavec v sosednji Avstriji, po več letih dobil sodbo upravnega sodišča, ki je presodilo njemu v prid zaradi neupravičenega zaračunavanja dohodnine. V skladu z 19. členom mednarodne konvencije glede dvojnega obdavčenja so namreč slovenski davčni rezidenti, ki so zaposleni v avstrijski javni upravi tako na državni kot lokalni ravni, neobdavčeni v Sloveniji in morajo plačati davek zgolj v Avstriji, a tega finančna uprava, v Šinkovem primeru konkretno soboški finančni urad, ni upoštevala.
Uroš Šinko: »Vsi alarmi v državi bi morali goreti«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Jubilej Tončke Matuš zaznamovali s sveto mašo
Člani župnijske Karitas Markovci in Gornji Petrovci so pred dnevi z lepo gesto osrečili eno od svojih članic.
V slovenskem prevodu konvencije naj bi namreč prišlo do razhajanj, a zdaj je upravno sodišče, na katerega se je obrnil Šinko po neuspešnih pritožbah na finančno upravo in ministrstvo, postavilo stvari na svoje mesto. Šinko je tako dobil povrnjen preplačani davek za leto 2016, in to zaradi napake finančne uprave na račun slovenskih davkoplačevalcev. »Vsi alarmi v državi bi morali goreti, saj gre dejansko za kršenje mednarodnega prava,« poudarja Šinko, ki dodaja, da do primerov, kot je bil njegov, sedaj ne bi smelo več prihajati, čeprav temu očitno ni tako. Tako naj bi sodelavcu finančna uprava zaradi domnevnega davčnega dolga celo sprožila izvršbo na bančnem računu, zato se bo tudi on pritožil in skliceval na njegovo sodbo. »Naj le naprej delajo nezakonito – vse sodbe bomo dobili, če ne prej, na evropskem sodišču. Nastradal pa bo slovenski davkoplačevalec,« opozarja Šinko, ki mu je pri njegovem primeru pomagala odvetniška pisarna Zlatko Herceg iz Murske Sobote, s sodbo pa se je strinjal tudi takratni direktor finančne uprave Ivan Simič.
Ta pravi, da je sodba v Šinkovem primeru pravilna in se z njo strinja, saj sta ministrstvo za finance in posledično tudi finančna uprava napačno tolmačila 19. člen mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov. »Toda to ni bilo samo v primeru sporazuma z Avstrijo, temveč tudi v primeru drugih sporazumov. Vse pohvale Šinku, da je vztrajal do konca, kajti le na ta način se ustvarja sodna praksa, še posebej v primerih, ko ministrstvo za finance zavzame napačno stališče. Teh primerov je več tudi v primeru drugih davčnih postopkov, ki niso povezani z dnevnimi migranti, kar dokazuje sorazmerno veliko število sodb upravnega, vrhovnega in evropskega sodišča ter odločbe ustavnega sodišča. Velikokrat gre za visoke zneske glavnic in zamudnih obresti, o čemer veliko pišem v reviji Denar in na mojem blogu,« je za Vestnik povedal davčni strokovnjak prekmurskega rodu.
Stroški poti: uredba je neustavna
Kot poudarja predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja, ki se je prav s Simičem ob njegovem zadnjem vodenju finančne uprave zapletel v konflikt, so že pred Šinkovo sodbo imeli nekaj pozitivno rešenih zadev glede iste problematike, zato ni nobene garancije, da v prihodnje ne bo prihajalo do istih napak. »Upravno sodišče vrne zadevo točno določenemu finančnemu uradu in tisti ve, da naprej tako več ne sme delati, kaj pa ostali?,« pojasnjuje Fekonja, ki slovenskim delavcem migrantom svetuje pridobitev potrdila s strani avstrijske davčne uprave, da so zaposleni v javni upravi oziroma jim plačo izplačuje avstrijska država. Koliko je takšnih delavcev migrantov iz Slovenije, je po oceni Fekonje težko špekulirati, se pa najbolj oglašajo zdravstveni delavci in zaposleni v šolah, zagotovo pa jih je po njegovih besedah veliko tudi na avstrijski pošti in železnici.
Delavci migranti se poleg sodbe v Šinkovem primeru lahko veselijo še ene pomembne zmage. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da je uredba, po kateri je čezmejni delavcev do stroškov poti na delo in z dela upravičen le pod pogojem, da se na delo pelje najmanj štirikrat na teden, neustavna. To pomeni, da bodo tudi tedenski migranti, teh je po oceni Fekonje v Avstriji med pet do deset tisoč, odslej brezpogojno upravičeni do zmanjšanja davčne osnove za stroške prevoza kot njihovi kolegi, ki se na delo vozijo vsak dan. V sindikatu so že napovedali boj za vračilo preveč zaračunane dohodnine, čeprav ta, kot priznava Fekonja, ne bo lahek. Po nasvetu odvetnika bodo poskusili z izrednim pravnim sredstvom, saj se po njihovem mnenju finančna uprava ne more izgovarjati na retroaktivnost, ker je prišlo do kršitev materialnega predpisa in pri tem ni bilo zakonskih sprememb.
So obeti dobri?
Največ upanja polagajo v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije v spremembe zakona o dohodnini, saj so pripravili predlog, ki predvideva spremembo 45. člena na način, da pride do dejanske dohodkovne izenačitve čezmejnih in domačih delavcev. Sistem, ki velja sedaj le za domače delavce, bi tako veljal za vse delavce – davčne zavezance v Republiki Sloveniji – ne glede na sedež njihovega delodajalca, pri katerem prejemajo dohodek iz zaposlitve, s čimer bi bilo čezmejnim delavcem omogočeno, da se jim stroške prizna v neto znesku.
To bi po mnenju sindikata odpravilo večino problematik delavcev migrantov, zato so se v zvezi s tem že sestali tako s pomurskimi poslanci iz vrst vladajočega Gibanja Svoboda kakor tudi s poslancem SD Damijanom Zrimom, katerega poslanska skupina naj bi tudi zakon kmalu formalno vložila v zakonodajno proceduro. Po pojasnilih Zrima je zakon trenutno v koalicijskem usklajevanju, a da so obeti dobri. Če bi zmanjkali potrebni glasovi v koaliciji, bi lahko računali na glasove iz opozicijske Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, ki sta se v preteklosti ponašali, da se zavzemata za problematiko delavcev migrantov, čeprav so se odnosi med sindikatom v času prejšnje vlade nekoliko ohladili.
»Ves čas trdim, da se bo sčasoma vse rešilo. Na sodiščih stvari potekajo počasi, a dobivamo vse primere na vseh področjih. Na finančni upravi in na finančnem ministrstvu vedo, da prihaja do kršitev zakonodaje, a to počnejo še naprej, dokler pač sodišče ne odloči drugače,« podčrta Mario Fekonja, predsednik sindikata, ki zastopa čezmejne delavce. Teh je v Sloveniji okoli 50 tisoč, glavnina njih pa prihaja ravno s periferije – iz Pomurja in Podravja.
