Najbolj odzivni so bili v občinah Veržej, Radenci, Ljutomer in Beltinci, najmanj v občinah Kuzma, Gornji Petrovci, Razkrižje in Šalovci.
Zato v marcu, mednarodnem mesecu boja proti raku na debelem črevesu in danki, strokovnjaki opozarjajo na pomen preprečevanja ter zgodnjega odkrivanja te vrste raka. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak na debelem črevesu in danki med petimi najpogostejšimi vrstami raka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota tudi letos zapeli pred bolnišnico
Tudi letos na različnih lokacijah po Sloveniji poteka akcija Vseslovensko petje s srci.
Vsako leto povprečno zboli več kot 1300 ljudi. To je eno izmed redkih rakastih obolenj, ki jih je mogoče odkriti v predklinični fazi in s tem preprečiti ali pravočasno ukrepati. V Sloveniji imamo za ta namen program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, v okviru katerega vsaki dve leti na testiranje vabijo starejše od 50 let. Najbolj odzivni so bili v občinah Veržej, Radenci, Ljutomer in Beltinci, najmanj v občinah Kuzma, Gornji Petrovci, Razkrižje in Šalovci.
Lani se je odzivnost v pomurski regiji nekoliko zmanjšala, odzvalo se je 62 odstotkov vabljenih, leta 2019 pa 63,6 odstotka. Boljša je bila odzivnost med ženskami, skoraj 67-odstotna, med moškimi pa le 56,6-odstotna. Če pogledamo občine, je bila odzivnost največja v veržejski, radenski, ljutomerski in beltinski, najslabša pa v občinah Kuzma, Gornji Petrovci, Razkrižje in Šalovci. Kot so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo v naši regiji lani k sodelovanju v programu povabljenih približno 18 tisoč ljudi, 93 odstotkov vrnjenih vzorcev je bilo negativnih. Nadaljnje preiskave s kolonoskopijo je opravilo nekaj manj kot 600 ljudi, pri tem so odkrili 13 primerov raka in 131 primerov polipov, ki pomenijo večje tveganje za njegov nastanek.
Razloge za manjšo odzivnost predstojnik območne enote NIJZ Murska Sobota Martin Ranfl vidi predvsem v lastni oceni oziroma presoji tveganja vsakega posameznika in tudi strahu pred nadaljnjimi diagnostičnimi postopki oziroma morebitno slabšo diagnozo. Tak strah pa je neupravičen, saj se ravno s sodelovanjem v programu Svit lahko odkrije rak v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoči lažje in učinkovitejše spopadanje z boleznijo, s tem se izboljša kakovost njegovega življenja ali celo reši življenje. Poleg tega podatki kažejo, da je večina vzorcev negativnih. Presejalni program Svit se izvaja tudi v času epidemije.