Prostovoljka Slava Donko: Veliko lepih, pa tudi bridkih trenutkov

Nedavno je bila z drugimi prostovoljci iz vse Slovenije, ki so bili nominirani za prostovoljca leta, povabljena v Ljubljano, na sprejem in slovesnost pri predsedniku države Borutu Pahorju. Nominirali so jo za njeno delo z otroki in starejšimi s posebnimi potrebami ter za pomoč socialno ogroženim.

Hvaležnost in nasmeh

Predsednica društva Sožitje za območje lendavske upravne enote je že 35 let. »V društvu je dobrodošel vsak, ki čuti potrebo, da pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo. Včasih je dovolj že, da se jim nasmehneš, se z njimi pogovoriš. Pri delu v društvu je bilo zame veliko lepih trenutkov, pa tudi veliko bridkih. Ko gre skupina otrok ali odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju v bazen, mnogi pa zato iz bazena, me pri srcu stisne. Kaj šele čuti mama tega otroka, ko to vidi,« pravi Donkova.
Rojena Hotižanka se je v Gornjo Bistrico priselila po poroki in še dolgo po tem se ji je ob obisku Hotize zareklo, da gre domov, pravi. Ko se je kot defektologinja zaposlila na šoli za otroke s posebnimi potrebami, je ves čas čutila željo, da jim pomagala tudi, ko šolanje končajo, zato se je vključila v društvo Sožitje. »Videla sem, da je veliko otrok, ki sem jih učila, po osnovni šoli prepuščenih sami sebi oziroma staršem in drugim sorodnikom. Želela sem jim stati ob strani. Ob tem sem vedno čutila neko notranje zadovoljstvo, tako ob hvaležnosti in nasmehu otrok kakor tudi odraslih.«

Gledališka ustvarjalnost

Že od mladih let je bila aktivna na področju kulture in v različnih društvih. Režirala je šestnajst gledaliških predstav, za katere je sama izbrala in priredila besedilo in v njih tudi igrala. »To so bile resnejše, zahtevnejše predstave, pa tudi lahkotnejše komedije, od Miklove Zale do iger Toneta Partljiča. Vedno sem imela tudi dobre sodelavce, tako poklicno kakor tudi na področju kulturne ustvarjalnosti.« Predstave v izvedbi bistriških gledališčnikov si je rad ogledal tudi Partljič in Slavi dovolil, da je njegovo besedilo za predstavo Čaj za dve nekoliko priredila, saj je želela vključiti socialno noto odnosa med glavnima likoma. Poleg članstva v kulturnem društvu je sodelovala še v gasilskem in brodarskem društvu, bila je pobudnica organizacije Mlinarskih dnevov pri Muri in poskrbela za etnološko vsebino prireditve.

Otroke pogreša

Z otroki na šoli je zelo rada delala in jih je ob odhodu v pokoj zelo pogrešala. »Otroke moraš imeti rad in jih razumeti. Kot učiteljica sem se znala vživeti v njih, jih na pravi način razumeti. Če tega ne zmoreš, nisi primeren za ta poklic. Nikoli mi ni bilo žal, da sem delala v tem poklicu. Najlepše pa je, ko otroka nekaj naučiš in se pred mamo pohvali, da je napredoval.« To je bilo zelo razgibano delo, zato so najbrž tudi leta na šoli tako hitro minila, pravi. Pri tem se ji je zdelo zelo pomembno tudi sodelovanje in povezovanje s starši in drugimi sorodniki. Tako je tudi danes pri pomoči odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki ga opravlja v društvu Sožitje. Dogodke in seminarje za osebe z motnjami v duševnem razvoju pogosto organizirajo tako, da sodelujejo tudi starši ali drugi sorodniki. »Želimo jim pomagati, da bi se čutili enakovredni v družbi, kar pa je pogosto zelo težko, saj se jih nekateri ljudje izogibajo. Kot da bi se jih bali. Običajno je razlog neznanje, nepoučenost. Osebe z duševnimi motnjami člani društva večkrat tudi obiščemo na domovih. Najtežje je tistim, ki so večinoma doma, niso zaposleni in nikamor ne gredo.«
Veliko ljudi je pripravljenih pomagati, imajo notranjo potrebo pomagati pomoči potrebnim, vendar jih je večkrat treba nekoliko podrezati, da se vključijo v društvo, pravi Slava. Najpomembneje je zanjo, da ji pri tem vseskozi stojijo ob strani in jo podpirajo pri njenih prizadevanjih mož Stanislav in hčerke Larisa, Tanja in Jasna.

Srečanja, seminarji, piknik, miklavževanje...

Društvo Sožitje Lendava vsako leto organizira za družine nekajdnevno kopanje in bivanje v Termah Banovci, kjer poteka tudi seminar. »V društvu smo strokovni delavci, medicinska sestra, starši oseb in drugi. Na srečanjih in seminarjih vidimo, kako funkcionirajo družine oseb z duševnimi motnjami, kako se spoprijemajo s težavami. Radi bi pripravili še kako izobraževanje le za starše. Ti me velikokrat pokličejo, ko potrebujejo nasvet,« pove Donkova. Pripravljajo tudi mednarodni tabor, na katerem sodelujejo druga sorodna društva iz Slovenije in tujine. Organizirajo še delavnice, miklavževanje, piknik, izlet, vključujejo pa se tudi v teden vseživljenjskega učenja. Pri organizaciji pomoči in dogodkov pa se morajo tudi veliko dogovarjati z lokalnimi skupnostmi, društvi, podjetji in organizacijami.