Kot pojasnjuje specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metka Barbarič, se doslej požeti pridelek giblje od šest do osem ton, pri nekaterih sortah tudi do devet ton po hektarju. Pričakovana vlažnost je 14-odstotna, če je večja, kmetje ne žanjejo, ker morajo sicer veliko plačati za sušenje. Kot še pove Barbaričeva, je hektolitrska teža doslej požetega pridelka dobra, je pa vsebnost beljakovin nizka, zato večina požete pšenice ne spada v kakovostni razred A. Prav tako se žetev na Goričkem še ni začela zaradi poznega dozorevanja. Glede na pričakovanja so za zdaj kazalniki dobri, meni Barbaričeva. Direktor Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer - Križevci Slavko Petovar pravi, da so do torka prevzeli že 2100 ton pšenice, od tega je je okoli polovica krušne in polovica krmne. »Kakovost je zadovoljiva, ni pa vrhunska. Pridelek je v primerjavi z lanskim slabši za od 15 do 20 odstotkov, odvisno od zemljišča. Količinsko torej pričakujemo slabšo letino,« pravi Petovar, ki še dodaja, da je bilo ob lanski žetvi nekoliko več pšenice A-kategorije, letos pa je največ pridelka kategorije B1, kar je po njegovih besedah še vedno dobra krušna pšenica. SKZ Ljutomer - Križevci največ pšenice proda družbama Mlinopek in Jata Emona, nekaj pa tudi manjšim kupcem. Doslej zbrana pšenica ustreza približno tretjini žetve, lani so odkupili 6000 ton pšenice, letos pa pričakujejo vsaj 5000 ton odkupa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Helena Sever praznovala stoti rojstni dan
Obiskal jo je tudi puconski župan.
Pričakovali so več
Predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan ocenjuje, da je bilo doslej v Prekmurju požetih okoli 7000 ton pšenice, večinoma na peščenih tleh na območju Bakovec, Nedelice in Turnišča. Kakovost in količina doslej požetega pridelka sta po njegovih besedah povprečni. Nekoliko bolj je zaskrbljen zaradi odkupnih cen, saj, kot pravi, nihče ne upošteva priporočene cene. Po dozdajšnjih preverjanjih komisije odkupovalci za krmno pšenico ponujajo od 165 do 175 evrov po toni. Za tono pšenice kakovostnih razredov B1 in B2 pa od 180 do 195 evrov. To je sicer nekoliko več kot lani, vendar po mnenju Küčana premalo glede na podražitve repromateriala. »Posledica tega bo gotovo okrnjena nova setev. Pričakovali smo vsaj deset evrov za tono več.« Cena 220 evrov, kolikor ponujajo odkupovalci za tono premium pšenice, je po mnenju Küčana brezpredmetna, saj takega pridelka letos skorajda ne bo. Kot smo že poročali, so pred letošnjo žetvijo predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice in zadrug odkupovalce pozvali, naj upoštevajo priporočeno odkupno ceno od 180 do 225 evrov za tono. »Pričakujemo, da se bodo zadruge še najbolj približale tej odkupni ceni,« pravi Küčan.
Kmetje naj bodo pozorni
Küčan pri tem še opozarja kmete, naj so pozorni, kakšne odkupne pogoje jim ponudijo odkupovalci. »Nekateri v obračunu upoštevajo hektolitrsko težo, drugi beljakovinsko vsebnost. Potem imajo nekateri že vnaprej določen kalo, nekateri pa kmetom odbijajo primesi, kar je nepošteno, saj to niso prave primesi, temveč drobna semena v zgornjem delu klasja zaradi vročinskega udara. Za kupce pa je lahko tudi to surovina za izdelavo krmne moke. Zato se kmetom izplača podrobneje preučiti odkupne pogoje pri posameznih odkupovalcih, saj so ti pomembnejši od plačilnih rokov.« So pa večji kupci po njegovem prepričanju delovali usklajeno, saj nobeden ne izstopa s ceno. Pri tem so jim jo, kot pove, po svoje zagodli tudi na Hrvaškem, kjer so tik pred žetvijo znižali ceno, kar se bo gotovo poznalo pri nas, saj se domači odkupovalci pri določanju cene zgledujejo po cenah na Hrvaškem.
»To kaže, da potrebujemo v Pomurju projekt gradnje skladišč s kapacitetami za 30 tisoč ton pridelka, kar bi lahko vzpostavili v okviru zadrug. Tako počnejo v razvitih državah, medtem ko smo mi primorani pridelek takoj prodati po trenutnih cenah, saj ga ne moremo nikjer shraniti. Če pa ima kdo to možnost, ne bi bilo slabo s prodajo počakati še mesec ali dva.«