vestnik

"Prleško sunce" močno zasijalo 

Janko Votek, 27. 3. 2018
Nataša Juhnov
"Prašičerejci se dnevno srečujejo z ekstremnim nihanjem cen."
Aktualno

Andrej Smodič, direktor SKZ Ljutomer ponosen na blagovno znamko Prleško sunce, ki se za zdaj na trgu vidi le na izdelkih oljarne, znamko pa bodo odprli tudi do kmetov. 

Vodenje Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer - Križevci je Andrej Smodič prevzel aprila 2016. V letu 2017 je SKZ Ljutomer Križevci ustvarila 8,76 milijona evrov prihodkov, kar je za slabih šest odstotkov več kot v preteklem letu. »Kljub rasti smo lansko leto zaključili z 228.000 evri izgube. Ta je za 15 odstotkov večja od izgube v letu 2016, toda ne na račun tekočega poslovanja, ampak je posledica slabitev naložb,« pojasni Smodič. Največja je slabitev naložbe v Košaki TMI, s čimer so izgubili 88.000 evrov. Poleg tega so opravili še nekaj slabitev terjatev na račun stečajev iz preteklosti. »Pozitivno pa je, da smo lansko leto ponovno zagnali investicijski ciklus.« Za investicije so lani namenili 53.000 evrov. Niso vidne v obliki novih objektov, ampak so bile usmerjene v izboljševanje poslovnih procesov, s pomočjo katerih povečujejo dodano vrednost ali pa znižujejo stroške.
Govoriti o dobičku zadruge je nekoliko nenavadno, saj je zadruga po zadružni doktrini v funkciji zaščite interesa njenih članov ali kooperantov. S tega vidika se v zakonu o zadrugah z načelom zadružništva tepe poglavje o finančnem poslovanju zadrug, ki je povzeto po zakonu o gospodarskih družbah.
»Se strinjam. Pri vrednotenju poslovnih izidov zadrug je treba namreč nekoliko prilagoditi model izključnega merjenja kapitalskih tokov. Osnovni namen zadruge ni ustvarjanje dobička, saj ga, po svoji naravi, lahko ustvarja le na račun kmetov – članov (ustanoviteljev) oziroma pogodbenih partnerjev. Noben kmet pa ni član zadruge ali dela z zadrugo z namenom, da ga ta 'brije'. Nenazadnje dobička ni mogoče ustvariti drugače. Res je, da zadruga na dolgi rok ne sme delati z izgubo, vendar je na poslovodstvu, da najde rešitve v drugih virih, da kmetom od poslovanja z zadrugo ostane čim več. Torej toliko, da lahko ustvari določene kapitalske rezerve ali rizični sklad, s pomočjo katerega lahko dodatno zaščiti svojega člana ali kooperanta pred velikimi tveganji na trgu. Za primer si oglejmo prašičerejo. Prašičerejci se srečujejo z dnevnimi, in to ekstremnimi nihanji odkupnih cen. Če bi bilo poslovanje normalno in bi iz naslova organizacije proizvodnje in prodaje prašičev imeli formiran rizični sklad, bi lahko vsaj delno blažili to veliko izpostavljenost tržnim nihanjem.«


Rezultat verjetno pomeni veter v jadra tistim, ki se s spremembami v zadrugi ne morejo sprijazniti. Zdaj bodo trdili, da ni bilo storjenega nič?
»Navzven to morda zgleda tako. Toda tisti, ki sedijo v organih stranke, vedo, da ni tako, saj jih o vseh poslovnih odločitvah redno obveščamo in nam jih tudi potrjujejo. Zadružniki, ki so aktivni zadružniki, vedo, da je zadruga v letu 2017 opravila kar nekaj ključnih korakov, ki so bili pomembni za nadaljnji postopek sanacije. V celoti smo privzeli procesni način organiziranosti, kooperacijo smo opredelili kot glavni proces in temu podredili vse ostale, tudi trgovino.
Kje pa so vidni rezultati teh t. i. mehkih investicij?
»Posodobili smo tudi celostno grafično podobo, uredili novo spletno stran, ki jo vedno znova dograjujemo. Posebno ponosni pa smo na blagovno znamko Prleško sunce, ki se za zdaj na trgu vidi le na izdelkih naše oljarne, znamko pa bomo odprli tudi do naših kmetov, saj preko naše operativne politike spodbujamo decentralizirano podjetništvo, torej dopolnilne dejavnosti na kmetijah, izdelke le-teh pa naj bi prodajali pod okriljem novoustvarjene blagovne znamke.«
Celotni intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Vestnika.