vestnik

"Razbiti" Pomurske lekarne ali ne? 

Nataša Gider, 9. 7. 2018
Nataša Juhnov
Sifarm se zavzema za ohranitev Pomurskih lekarn.
Aktualno

V Sindikatu farmacevtov Slovenije (Sifarm) so v svojem odzivu na dogajanje glede Pomurskih lekarn izrazili odločno nasprotovanje temu, da bi Mestna občina Murska Sobota ustanovila nov javni zavod, ki bi deloval ob obstoječem, ki po njihovem mnenju deluje dobro.

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je namreč na zadnji seji obravnaval predlog odloka o določitvi javne lekarniške mreže na primarni ravni v Mestni občini Murska Sobota (MOMS). Kasneje je predsednik Sifarma Damir Domjan izjavil, da bi bilo z vzpostavitvijo lastne mreže »pod vprašaj postavljeno neovirano delovanje celotnega javnega zavoda, ki zaposluje 94 ljudi«. V okviru Javnega zavoda Pomurske lekarne poleg petih lekarn na območju MOMS deluje v regiji še deset lekarn, ob teh je še 13 zasebnih lekarn s koncesijo. »Oddelitev dela javnega zavoda oziroma ustanovitev novega bi negativno vplivala na delovna mesta v regiji in poslabšala preskrbo z zdravili, kar je osnovno lekarniško poslanstvo,« tako Domjan, ki je zaposlen v Pomurskih lekarnah. Na vprašanje, zakaj bi se preskrba z zdravili poslabšala, Domjan odgovori, da »manjši ko bo zavod, manjša je ekonomija obsega, manjšo ponudbo si lahko privošči tak zavod«. Težko bi, doda, majhen zavod za draga zdravila vsak mesec založil več kot 100.000 evrov vsaj za 30 dni. »Gravitacijsko območje za bolnike, ki potrebujejo taka draga zdravila, se ne bo nič spremenilo – še vedno bodo hodili v Mursko Soboto.« V lekarni v Murski Soboti pripravljajo za celotno regijo tudi zelo specifična magistralna zdravila (od kapljic za oči do analgetičnih raztopin za onkološke bolnike), ki prav tako zahtevajo velik finančni vložek, nadaljuje Domjan. »V Sindikatu farmacevtov Slovenije želimo opozoriti, da se območje preskrbe bolnikov z zdravili ne bo nič spremenilo z ustanovitvijo novega zavoda.« Domjan izpostavi še, da »Pomurske lekarne izvajajo tudi dežurno službo za celotno Pomurje, ki v stroških pomeni negativni rezultat. Kako bo potem pet lekarn zagotavljalo dežurno službo, saj bo to še večji delež negativnega rezultata v poslovanju kot do sedaj.«


Lekarniška dejavnost je po zakonu opredeljena kot zdravstvena dejavnost, zato tudi posluje po načelih le-te. »Že sami pripravljavci predloga o ustanovitvi Soboških lekarn so pravilno ugotovili, da bi z izločitvijo petih soboških lekarn iz obstoječega pomurskega zavoda stanje za celoten Javni zavod Pomurske lekarne postalo ekonomsko nevzdržno,« tako Domjan.
V študiji, ki sta jo pripravila Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo iz Maribora ter murskosoboška mestna uprava, pa njeni avtorji ugotavljajo, da vse javne lekarne v Sloveniji poslujejo s presežkom, med vsemi primerjanimi lekarnami pa prav Pomurske lekarne izkazujejo najnižji delež presežka prihodkov nad odhodki v primerjavi s celotnimi prihodki, kar pomeni, zapišejo v študiji, da se sedanji resursi v obstoječem javnem zavodu ne izkoriščajo optimalno. Oddelitev lekarniških enot v okviru MOMS »je zaradi njihove strateške lokacijske konkurenčne prednosti smiselna iz več razlogov«. Scenarij, po katerem bi te enote oddelili, avtorji študije ocenjujejo »kot edini dolgoročno finančno in poslovno vzdržen model, ki bo uporabnikom omogočal največjo možno dostopnost lekarniških storitev, nenehno in sprotno vlaganje v razvoj lekarniške dejavnosti in trajno zadovoljevanje potreb prebivalstva na zakonit način«.

Nataša Juhnov
Sifarm nenaklonjen morebitnim Soboškim lekarnam