Tomaž Cigüt iz Bratonec že približno leto dni živi in dela v Keniji, natančneje v glavnem mestu Nairobi. Tja ga je vodila želja po zaposlitvi na področju mednarodnega razvoja v eni izmed držav, kjer bi njegovo delo imelo širši pomen in neposredne dolgoročne koristi za lokalno prebivalstvo. Diplomirani geograf in filozof, ki končuje strokovni magisterij iz geografije, je zaposlen pri Organizaciji združenih narodov (OZN) na oddelku za razvoj naselij oziroma United Nations Human Settlements Programme. Za delovno mesto se je prijavil prek spletnega portala OZN, osnovna pogoja za zaposlitev pa sta bila univerzitetna izobrazba ter tekoče znanje vsaj enega od šestih uradnih jezikov OZN. »Preostale kvalifikacije so praviloma bolj predmet izbire med prijavljenimi kandidati, niso pa pogoj. Vseeno bi rekel, da je za nas Slovence morda prednost to, da prihajamo z zelo specifičnega območja, ki je bilo zmeraj neke vrste mešanica med vzhodom in zahodom,« je povedal sogovornik, ki je trenutno edini Slovenec, zaposlen na tem oddelku OZN, kjer se ukvarjajo z razvojem naselij oziroma urbanih območij v državah v razvoju. Kot je pojasnil, gre za države, kjer je razvoj urbanih območij izjemno hiter in intenziven, urbanistično načrtovanje pa pomanjkljivo. »Hkrati so to urbana območja, ki bodo v bližnji prihodnosti v veliki meri prenovljena. Sam rad pravim, da so to območja prihodnosti, območja, kjer se lahko izognemo preteklim napakam ter poberemo najboljše primere in prakse iz celotnega sveta. Na ta način lahko zgradimo bolj ali manj idealna mesta, ki bodo lahko dostopna, trajnostna, inkluzivna, zelena in preprosto prijetna za bivanje,« pravi Cigüt, ki dela na globalnem sedežu agencije v Nairobiju. »Najprej sem delal v regionalni pisarni za Afriko, kjer sem pri svojem delu pokrival predvsem frankofonske države zahodne Afrike, nato pa sem začel delati na oddelku za urbano mobilnost, kjer sem zaposlen še danes.« Z delom je zelo zadovoljen, vendar razmišlja o premiku na teren oziroma v katero izmed državnih izpostav, kjer bi bilo delo bolj neposredno povezano z izvajanjem projektov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Najtežje se je privadil na družbene razlike
Na vprašanje, zakaj ravno Kenija, sogovornik odgovarja, da se mu zdi njegovo delo tam bolj nujno in ga bolj izpopolnjuje. »Bolj se najdem v državah v razvoju, kjer je življenje nekoliko manj urejeno, a hkrati tudi manj omejujoče in bolj živahno.« Na tamkajšnji način življenja se je dokaj hitro privadil. Kot je povedal, so domačini precej prijazni in odprti, ker pa se uči njihovega lokalnega jezika, so ga precej dobro sprejeli. Večina komunikacije sicer poteka v angleškem jeziku, tako pri stiku s sodelavci kot z lokalnim prebivalstvom.
»Ker je imela Velika Britanija tukaj zelo močan vpliv na lokalno kulturo in lokalne jezike, je angleški jezik zelo razširjen med domačim prebivalstvom,« pravi sogovornik, ki dodaja, da na ozemlju Kenije živi približno petdeset etničnih skupin, od katerih ima skoraj vsaka svoj jezik. »Te raznolike skupine povezujeta ravno domač jezik svahili in angleščina.« Tudi Cigüt se trudi naučiti svahili, saj se z znanjem tega jezika lahko bolje znajde, pa tudi domačini ga drugače sprejemajo. Ker pa ima sodelavce z različnih območij sveta, se skuša naučiti osnov drugih jezikov, francoščine, španščine, japonščine in hindijščine, za vsakdanjo rabo. Najtežje pa se je privadil na družbene razlike. »Ne morem se navaditi na dejstvo, da so tovrstne razlike tukaj sprejemljive in običajne,« je povedal. Kenija je namreč izjemno razslojena in raznolika država, tako družbeno kot geografsko, tudi zato so razmere v enem predelu države povsem drugačne kot v drugem. Kot je povedal, smo ljudje v Evropi na splošno zaradi zgodovinskega ozadja vendarle večinoma na približno enakem družbenem nivoju, imamo primerljive možnosti v življenju, bolj ali manj enak in neomejen dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe. »Tu pa je vse odvisno od družinskega ozadja. Če si iz revne družine in si starši ne morejo privoščiti boljših šol ali ustrezne zdravstvene oskrbe, to po navadi vodi v začaran krog. So pa seveda tudi ljudje, ki so precej bolj premožni, kot smo mi v Sloveniji oziroma Evropi.« Plače v Keniji so sicer precej različne, tudi v javnem sektorju ni sistematiziranih in poenotenih plačnih razredov. Prav tako ne poznajo minimalne plače in socialnih sistemov. »So ljudje, ki delajo za en evro na dan, in so ljudje, ki imajo čez tri tisoč evrov plače,« je pojasnil Cigüt in dodal, da morajo ljudje s svojimi lastnimi prihranki plačati izobraževanje otrok in zdravstveno oskrbo ter tudi varčevati za starejša leta.
Navdušila ga je kenijska narava
Tomaž je med dosedanjim bivanjem in delom v Keniji že odkrival lepote te države. Obiskal je Viktorijino jezero, eno izmed največjih jezer na svetu, ki je izvir reke Nil, tri kraje na obali ter enega izmed treh večjih narodnih parkov. »Večjega dela države sicer še nisem prepotoval, če bo priložnost, pa si želim obiskati še druga dva narodna parka in opraviti vzpon na najvišji vrh Kenije, Mount Kenya,« je povedal mlad geograf in dodal, da sta ga najbolj navdušila tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Kako dolgo bo ostal v Keniji, še ne more odgovoriti, zagotovo pa ne bo za zmeraj. Želi namreč spoznati in izkusiti tudi druge dele sveta, zato si želi zaposlitve še kje drugje v tujini.