vestnik

Radijski sprejemniki Ferdinanda Rantaše: prvega si je pri 25 letih izdelal sam 

A. Nana Rituper Rodež, 9. 7. 2018
Katja Bajec
V zbirki Ferdinanda Rantaše je 110 radiev.
Aktualno

Na podstrešju gornjeradgonskega Špitala si lahko ogledate razstavo Radii iz zbirke Ferdinanda Rantaše, ki jo je pripravil Pomurski muzej Murska Sobota.To je peta razstava v razstavišču v Špitalu, za katero različne predmete iz svojih zbirk posodijo lokalni zbiralci, nam je dejala etnologinja iz Pomurskega muzeja Jelka Pšajd, ki je zgodbo o radiih in zbiralcu tudi predstavila.

Na ogled je deset radiev iz bogate zbirke Ferdinanda Rantaše iz Drakovec, ki v svoji zbirki danes hrani okoli 110 radijskih sprejemnikov različnih znamk. Ferdinand se je rodil leta 1923 v Drakovcih pri Ljutomeru, ki se je sprva izučil za avtomehanika in popravljavca parnih kotlov oziroma lokomobil, kmalu pa so ga začeli zanimati tudi radii in postal je mojster popravljanja teh. Ker takrat radijski sprejemniki še niso bili tako lahko dostopni in so bili tudi precej dragi, si je Rantaša pri svojih 25 letih radio izdelal kar sam. Poskrbel je za tehnični del, leseno ohišje pa mu je izdelal mizar Mesarič iz Gornje Radgone.


V petdesetih letih 20. stoletja se je začelo podeželje elektrificirati, elektriko so prvotno uporabljali v gospodinjstvih »za luč«, redki posamezniki pa tudi za pogon kmetijskih strojev. Prve radijske sprejemnike pa so začeli kupovati v 50. letih, televizorje pa 20 let pozneje. Ti aparati so postali pomembni za druženje in srečavanje vaščanov, pove Pšajdova.

77bce0557e0dff9e2e5d2b5ad2145723
Katja Bajec
V zbirki Ferdinanda Rantaše je 110 radiev.

Kot avtomehanik je Rantaša med vojno delal v graški tovarni Puch in ljubiteljsko popravljal tudi radie, kot velik ljubitelj tehnike pa jih je začel zbirati. Po vojni se je vrnil domov in v družinski hiši uredil radijsko delavnico. Rantaša je eden od soustanoviteljev podjetja Elrad v Gornji Radgoni, kjer je začel kot radiotehnik popravljati in izdelovati radie. Izdeloval jih je tudi doma, dele zanje pa je kupoval v Mariboru in Gradcu. Za radio, ki ga je izdelal in prodal, si je lahko kupil gradbeno parcelo v Radencih. To je bil čas, ko so večje kmetije že imele radie na baterije, ki jih je bilo treba po treh tednih napolniti ali menjati. Polnit so jih hodili k Rantaši in eden od kmetov mu je v zahvalo dajal klobase in zaseko. V 50. letih je za 1. maj, ob prazniku dela, z domačim radiem ozvočil celotno mesto. Na svojem kolesu pa je na krmilu – balanci prevažal prenosni radio na baterije, tako imenovani kufer radio.

1db911d578930bf69ff5808b34b478f0
Katja Bajec
V zbirki Ferdinanda Rantaše je 110 radiev, o njej pa ve veliko povedati tudi sin Božo Rantaša.

Ampak to še ni vse, leta 1956 je sam izdelal tudi avto, in to iz delov, ki jih je kupoval v Mariboru in Gradcu, in za luči uporabil steklenice parfuma, ki jih je nekoliko predelal. Avto, ki je bil še nedokončan, je tako navdušil nekega v Sloveniji živečega Američana, da ga je odkupil. On pa si je za ta denar lahko kupil hišo v Mariboru. Kmalu za tem je izdelal manjši električni avtomobil, ki ga je vozil njegov sin, takrat še otrok. Električni avto je dosegel 40 km na uro, pri ljudeh pa je vzbujal veliko začudenje, ker niso mogli verjeti, da lahko otrok vozi avto.
V vseh teh letih je nastajala tudi zbirka radiev različnih znamk, ki jih je Rantaša tudi popravil in usposobil. Včasih je bila zbirka veliko večja, zdaj pa je ostalo 110 izbranih kosov, kakršne so imeli po hišah nekoč, med njimi je tudi prvi radio, ki ga je izdelal sam. Prvi radii so bili pomembna točka povezovanja, saj so se vaščani zbirali ob njih in skupaj poslušali novice in glasbo. Razstava radiev bo v Špitalu na ogled eno leto.

0588f100d3c49c2d66d539f824b7a7c9
Damijan Toplak
Na podstrešju radgonskega Špitala že peto leto zapored pripravljajo razstave iz zanimivih in raznolikih zbirk lokalnih zbirateljev.