vestnik

»Težko se sprijaznim s tem, da v teh prostorih ni več nikogar, da nikomur več ne boš rekel dobro jutro, se ne boš pošalil in ne boš z nikomer delal«

Majda Horvat, 1. 8. 2019
Aktualno

Partnerji Aruma bodo odšli na Madžarsko, v Romunijo, Bolgarijo in Ukrajino, kjer zanje že šivajo. Mura pa je dokončno postala preteklost: Na tem kraju se ne bo več nikoli šivalo.


Zadnji kos oblačila, ki so ga sešili v podjetju Arum, je zlikal delavec, ki se je v podjetju Mura zaposlil, ko je bil star komaj 16 let. »Obesil ga je na obešalnik in dal na trak, ki vodi do skladišča. In potem ni bilo ničesar več. Samo njegove solze,« je zadnje trenutke, ko se je po 94 letih končala zgodba uglednega murskosoboškega tekstilnega podjetja, opisal Igor Bončina, stečajni upravitelj Aruma.
Po objavi stečajnega postopka 8. julija so delavci in delavke še štirinajst dni prihajali na delo, da so opravili nedokončano delo. To jim je uspelo prej, kot so načrtovali, pove Bončina, šivalne stroje pa so dokončno ustavili 30. julija. »Tudi poslovili smo se zelo čustveno, saj so nekateri delavci tu pustili trideset, štirideset let. Čustven trenutek pa je bil tudi zato, ker se na tej lokaciji nikoli več ne bo šivalo. S tem bo izgubljeno tudi vse znanje, ki so ga imeli delavci, ki so znali delati s stroji, brez vrednosti pa bodo tudi vsi modeli v omarah in vse krojne pole. To je le še zgodovina,« je dejal Bončina.


Za Jolanko Horvat, dolgoletno sindikalno delavko, in številne druge delavce in delavke Aruma je to v nekaj letih že tretji stečaj podjetja. »Zame je ta čustveno najtežji. Malo nas je bilo in težko se sprijaznim s tem, da v teh prostorih ni več nikogar, da nikomur več ne boš rekel dobro jutro, se ne boš pošalil in ne boš z nikomer delal,« je povedala Horvatova. O nadaljnjih poteh zdaj nekdanjih sodelavk in sodelavcev pravi, da se bodo morali najprej zaradi vsega spočiti, potem pa si bodo začeli iskati nove službe. »Skrbi pa me, ker je večina starejših in bodo težje našli delo. Toda nekako bo šlo, tudi zame, upam,« je povedala nekdanja Murina delavka. Za sodelovanje s stečajnim upraviteljem pravi, da je bilo do sedaj zelo dobro, zato pričakuje, da bo postopek korektno izpeljal do konca. »Dogovorili smo se že tudi o prijavi terjatev delavcev jamstvenemu skladu in pričakujem, da bo vse steklo, kot je treba,« je še povedala sobesednica. V teh dneh so se delavci Aruma prijavili tudi na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, večina pa jih bo že prejela tudi izredno denarno socialno pomoč.

Igor Bončina
Igor Bončina se s stečajnimi postopki ukvarja že 30 let, med večjimi so bili tudi stečaji nekaterih tekstilnih podjetij. Uspešno je vodil tudi prisilno upravo Pletenine Ljubljana, ki je imela svoj čas 1500 zaposlenih, vendar je tudi to podjetje pozneje zašlo v težave, kot vsa tekstilna industrija. Živi in dela v Ljubljani, vendar je tako kot delavci Aruma med dokončevanjem proizvodnje vsak dan prišel v podjetje ob šestih zjutraj.

Podjetje nima premoženja

Ob stečaju je bilo v podjetju Arum zaposlenih 243 delavcev, preostalo delo pa je dokončalo 198 delavcev. Nekateri so bili namreč ob uvedbi stečaja na dolgotrajnem bolniškem dopustu, nekateri pa so sami dali odpoved in si našli nove zaposlitve. V stečajnem postopku bo avgusta delalo še 18 delavcev, glede na obseg dela pa se bo njihovo število zmanjševalo. Treba bo odmontirati in konzervirati vse stroje, jih premestiti v skladišče in pripraviti za prodajo, prav tako bodo izpraznili vse poslovne prostore in za potrebe stečajnega postopka vzeli v najem eno ali dve pisarni v pritličju.


Podjetje Arum je delalo v najetih prostorih, za katere je plačevalo najemnino, v najemu pa je imelo tudi del strojne opreme, kar pomeni, da ob majhnem premoženju stečajnega dolžnika tudi stečajna masa ne bo velika. V stečajnem postopku bodo tako lahko prodali le del strojne in računalniške opreme, zalogo izdelkov in materialov ter blagovno znamko. To pomeni, da upniki ne morejo pričakovati visokega poplačila svojih terjatev, toliko bolj, ker ima na strojih, ki so v lasti stečajnega dolžnika, zastavno pravico vpisano Finančna uprava. »Smo pa v tem mesecu poskrbeli za vso listinsko dokumentacijo, ki jo delavci potrebujejo za prijavo svojih terjatev. Stečajni dolžnik bo v njihovem imenu ter ob sodelovanju sindikata vse to izračunal in vložil zahtevke. Na roke so nam šli tudi jamstveni sklad, zavod za zaposlovanje in drugi, da bodo delavci lahko čim prej prejeli nadomestila,« je povedal Bončina. Zadnje plačilo, ki so ga prejeli, je bil namreč del aprilske plače.

664145c0f6cc50242c932d700caa24a4
Nataša Juhnov
Igor Bončina.

Preverili bodo najeto posojilo

Glede na to, da stečajni dolžnik nima veliko premoženja, ki bi ga bilo treba unovčevati, se bo stečajni postopek lahko končal hitro. Vendar ne prej kot v 200 dneh, pove Bončina, se pa lahko zavleče, če bo prišlo do pravde med stečajnim dolžnikom in upniki. »Na to pa stečajni upravitelj nima več vpliva,« je še poudaril. Na vprašanje, ali obstaja kakšno dejanje lastnika Aruma, ki bi lahko bilo osnova za sprožitev postopka zoper njega, je Bončina odgovoril: »Meni taka dejstva niso poznana. To se bo videlo šele pozneje. Lastnik je v času, ko je podjetju začelo zmanjkovati obratnih sredstev, najel posojilo in ga vložil v podjetje, kar bomo še raziskali. Vendar v tem trenutku ne morem še ničesar povedati,« je dejal.


Bončina je navezal tudi stik z vsemi naročniki, za katere so v podjetju že razrezali blago za šivanje oblačil, in se z njimi dogovoril, da delo dokončajo v stečajnem postopku, pristojno sodišče pa je s tem soglašalo. »Delo smo končali in po obračunu je bil učinek pozitiven,« je povedal stečajni upravitelj. Novih naročil potem več niso sprejemali, s tem da so dokončali delo, pa so se, tako Bončina, izognili morebitnim odškodninskim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika.

Priznali kakovost, ne pa cene

Stečajni upravitelj imen poslovnih partnerjev, za katere so opravili nedokončano delo, ni razkril, povedal pa je, da mu je poznano, kje bodo zdaj iskali druge šivalnice. »Na območju Madžarske, Romunije, Bolgarije in Ukrajine. Tu že imajo vzpostavljeno sodelovanje in zanje že izvajajo dodelavne posle. Vendar se njihova kakovost, kot so povedali, ne more primerjati s kakovostjo, ki jo je imela Mura oziroma Arum,« je povedal sobesednik.
Partnerji so torej priznali izjemno kakovost storitev Aruma, niso pa bili pripravljeni zanjo priznati višje cene. »Zato je tudi prišlo do tako velike razlike med prihodki in enormno visokimi stroški, ki jih Arum ni mogel več plačevati,« razloge za stečaj podjetja vidi sogovornik, vendar je po njegovem mnenju bistveni razlog za propad slovenske tekstilne industrije v cenenih oblačilih, ki na naš trg prihajajo iz azijskih držav. »Mi imamo potrošnike in kupce. Kupci so tisti, ki kupujejo kakovostnejše blago, potrošniki pa vse, kar vidijo,« je še dejal Bončina in propad Aruma povezal z razsežnostmi nebrzdanega potrošništva.