vestnik

Ravnovesje v prehranski verigi se je lani poslabšalo

R.Š., 15. 8. 2022
STA
Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Aktualno

Kmetijska ministrica Irena Šinko v obravnavo na vladi predlaga poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Igorja Hrovatiča. Kakšne so ugotovitve poročila?

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič še vedno ugotavlja različno razumevanje deležnikov nedovoljenih ravnanj po zakonu za isto nedovoljeno ravnanje, je med drugim navedeno med poglavitnimi ugotovitvami poročila, ki je posredovano v seznanitev vladi.

To navaja še, da je epidemija covida-19 v letu 2019 značilno vplivala tudi na verigo preskrbe s hrano, ki v kriznih razmerah ne deluje, najšibkejši členi v verigi pa so dobavitelji-pridelovalci. Spletna stran varuha je bila sicer lani dobro obiskana, a težave pri delovanju varuha se s predlogom sprememb zakona o kmetijstvu ne zmanjšujejo, so izpostavili pri varuhu. Po mnenju varuha predlog sprememb sicer upošteva zahteve direktive Evropske komisije glede nepoštenih praks, ne prilagaja pa se dovolj razmeram in stanju v Sloveniji. Oblikovanje dveh institucij na področju odnosov v verigi preskrbe s hrano je namreč po mnenju varuha za Slovenijo negospodarno tako z vsebinskega kot tudi organizacijskega in finančnega vidika.

Priporočila varuha iz poročila 2021 na podlagi raziskave o tržnih močeh deležnikov v verigi preskrbe s hrano:

1. Veriga preskrbe s hrano naj deluje tako, da so vsa tveganja enakomerno porazdeljena. Vzpostavljeni naj bodo pošteni in pregledni odnosi. K preprečevanju zvišanja cen živil pripomorejo neposredni nakupi predvsem pri pridelovalcih, upoštevanja vreden dejavnik pri tem je tudi samooskrba.

2. Ravnovesje v verigi se je v letu 2021 poslabšalo. Poslabšal se je tudi pogajalski položaj deležnikov. Na ravni pridelovalcev moramo aktivnosti usmerjati k povezovanju. V ta namen predlagam večjo vlogo predvsem zadružnega sistema in politiko države, ki bo spodbudna za povezovanje pridelovalcev.

3. Ukrepi PKP so koristili deležnikom v verigi preskrbe s hrano. Velja varuhovo priporočilo, predvsem državi, naj preveri možnost uveljavitve ukrepov tudi kot sistemskega načina reševanja težav v verigi preskrbe s hrano.

4. Nedovoljena ravnanja se zmanjšujejo, vendar še vedno prinašajo težave pri poslovanju med deležniki. Deležniki v verigi preskrbe s hrano naj imajo med seboj pregledne poslovne odnose, poveča naj se stopnja zaupanja, zagotavljajo pričakovana in dogovorjena kakovost ter spoštovanje vseh dogovorov. Sankcije naj bodo sorazmerne glede na obseg poslovanja (tako količinskega kot finančnega),

5. Nespoštovanje plačilnih rokov. V samem poslovnem procesu moramo zagotoviti, da dobi končni dobavitelj (to je pridelovalec) plačilo v zakonsko določenem času ne glede na to, ali s kupcem sodeluje neposredno ali prek drugega dobavitelja kupcu (npr. prek kmetijskih zadrug). Razmisliti je treba tudi o dopolnitvi 61.b člena Zakona o kmetijstvu. Podobno poslovanje prek dobavitelja kupcu je tudi pri vračilu blaga: končni dobavitelj (pridelovalec) dobi zavrnjeno blago tudi po desetih ali več dneh, ko to ni več primerno za kakršno koli drugo oziroma nadaljnjo uporabo.

Kaj zdaj berejo drugi