vestnik

Razdelitev denarja za Rome: Več evrov za prekmurske občine

Rok Šavel, 13. 1. 2022
Nataša Juhnov
Slika je simbolična.
Aktualno

Sredstva so nenamenska, zato županom o njihovi porabi ne bo treba poročati.

Aktualna koalicija je z nekaterimi potezami, ki so blagodejno vplivale na občinske proračune, kot sta dvig povprečnine in zakon o finančni razbremenitvi občin, gotovo razveselila številne župane, ki že vrsto let opozarjajo na pomanjkanje sredstev za izvajanje zakonsko predpisanih obveznih nalog občin. Zakon o finančni razbremenitvi občin, ki ga je državni zbor sprejel konec leta 2020, je med drugim namenil dodatna sredstva občinam s stalno naseljenimi romskimi skupnostmi. Tako je prvič prišlo do sistemske rešitve navedene problematike, saj je do tedaj država sredstva za romske skupnosti namenjala prek raznih razpisov ali celo na kakšen manj transparenten način. To je bila pomembna novost za 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji, med njimi jih je 12 v Pomurju. Toda kaj hitro je bilo zaznati, da zakonska rešitev ni najbolj pravična, na kar je prvi opozoril podžupan Občine Puconci Jožef Ficko.

3701bc4572ec710a258b0c0dca4c2c84
Nataša Juhnov
Zakon o finančni razbremenitvi občin, ki ga je državni zbor sprejel konec leta 2020, je med drugim namenil dodatna sredstva občinam s stalno naseljenimi romskimi skupnostmi.

»Že januarja 2021 smo začeli opozarjati na nepravičnost, ki je posledica v zakonu določenega ključa za določitev obsega sredstev posamezni občini. Ta je, poleg izrazitega nesorazmerja med občinami, pomenil, da smo bile prekmurske občine ob približno enakem skupnem številu prebivalcev v romskih naseljih kot v občinah v preostalih delih Slovenije deležne le četrtine skupnega obsega sredstev,« pojasnjuje Ficko, ki doda, da to pomeni konkretno 400 tisoč evrov Občini Ivančna Gorica za okoli 30 romskih prebivalcev, na drugi strani pa denimo murskosoboški občini z več kot 1000 Romi pripada 365 tisoč evrov.

Rešitev našli v enem tednu 

Ficko je s problematiko takoj seznanil vse poslanske skupine in tudi Klub pomurskih poslancev, ki ga je takrat še vodil poslanec Dejan Židan, ta pa je organiziral delovno srečanje pomurskih županov in poslancev in pozneje še z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom. »Že na prvem srečanju smo ugotovili, da je po našem mnenju Prekmurje oškodovano za približno 1,5 milijona evrov letno. Možnih je bilo več rešitev, od začetka pa sem vedel, da je realistična samo ena. To je, da se za občine dodatno zagotovi ta milijon evrov in pol letno, ki bodo prišli vsako leto v Prekmurje. Rešitev, da bi denar prerazporejali od drugih občin za potrebe Prekmurja, bi povzročila samo prepire brez rezultata,« se spominja poslanec Socialnih demokratov.

Kot dodaja Ficko, je na tretjem sestanku v koordinaciji Kluba pomurskih poslancev minister Koritnik predlagal prav rešitev, ki je predvidevala prerazporeditve med upravičenimi občinami z upoštevanjem nekaterih dodatnih kriterijev, a predlog ni prestal niti koalicijskega usklajevanja. Za to naj ne bi bilo politične volje. To je po svoje razumljivo, saj bi to pomenilo, da bi na račun pomurskih občin manj denarja dobile občine, kot so Brežice, Ivančna Gorica in druge, ki v to gotovo ne bi privolile.

1597902322420_Jože Ficko.jpg
Osebni arhiv
Da zakonska rešitev ni najbolj pravična, je prvi opozoril podžupan Občine Puconci Jožef Ficko.

Usklajevanja so potekala celotno minulo leto, na koncu pa je Jože Ficko z zadevo seznanil celo predsednika vlade Janeza Janšo ob regijskem obisku vlade konec novembra. »V tednu dni je bila pripravljena rešitev, ki je bila v vladi in državnem zboru tudi sprejeta. Na koncu dobro, vse dobro, bi rekli. Pa vendar se ob tem potrjuje dejstvo, da se moramo v Prekmurju za pravičnost, ki je drugim dana, sami boriti,« poudarja podžupan Občine Puconci.

»Iz nekih razlogov smo boj peljali v zavetju javnosti. Je pa zdaj primerno, da se zahvalimo vsem, ki so pri tem sodelovali. Izpostavljam prizadevanja ministra Koritnika, ki nas je s tem, da nam je sploh prisluhnil, lahko slišal in v nadaljevanju tudi razumel. Od takrat je bilo pri njem zaznati, da želi zadevo rešiti na kakršen koli način. Sprejeta rešitev za marsikoga ni idealna, je pa taka, da ji v danih okoliščinah v prekmurskih občinah z romskimi naselji ne moremo nasprotovati,« še pravi Jožef Ficko, ki je odigral ključno vlogo pri boju za večji in pravičnejši kos pogače za pomurske občine. Pridružuje se mu tudi poslanec Židan, ki poudarja pomen skupnega delovanja Kluba pomurskih poslancev in pomurskih županov, ki se je v tem primeru izkazalo za zelo uspešno.

Šteje tudi indeks razvojne ogroženosti

In kakšna je bila rešitev? Zakon določa, da se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji za vsako proračunsko leto v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine. V predhodnem obdobju se sredstva občinam zagotovijo za proračunsko leto v višini 25 odstotkov, ta sredstva so občine že dobile, v letu 2022 v višini 50 odstotkov in v letu 2023 v višini 75 odstotkov zneska. Od leta 2024 pa bodo prejele celoten znesek, določen z zakonom.

Po novem pa občine v statistični regiji, kjer indeks razvojne ogroženosti znaša več kot 125, dobijo še 100 odstotkov več denarja za posamezno proračunsko leto. To je seveda pisano na kožo pomurski statistični regiji, kjer znaša omenjeni indeks, ki se izračuna na podlagi različnih kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, v obdobju 2021–2027 kar 172,5. Sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji se občini nakažejo v dveh obrokih, do 20. marca in do 20. septembra tekočega leta.

46e174c3eb3820126ce09b149ace583d
Nataša Juhnov
Anomalij, kot je bila, da je 400 tisoč evrov prejela Občina Ivančna Gorica za le okoli 30 romskih prebivalcev, Občina Murska Sobota z več kot 1000 Romi pa 365 tisoč evrov, ni več.

Dodatnega denarja so veseli tudi v Občini Šalovci, kjer župan Iztok Fartek pravi, da dobro skrbijo za romsko prebivalstvo in jih obravnavajo kot vse druge. »Zagotovljeno imajo vso osnovno infrastrukturo, od vodovoda do kanalizacije. Dodatna sredstva bomo namenili za izboljšanje cestne infrastrukture in za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Če se primerjamo s kakšno občino na Dolenjskem, kjer imajo podoben delež romskega prebivalstva in dobijo več denarja, zelo dobro skrbimo za naše Rome,« pravi šalovski župan. 

Za župane je dobrodošlo tudi dejstvo, da so sredstva nenamenska in jim o njihovi porabi ne bo treba poročati.

Koliko bodo dobile posamezne občine

Občina                                             Znesek (v evrih)

                                              2022                      2023

Beltinci                                179.386                269.912

Cankova                              45.092                  67.846

Črenšovci                               88.084                132.536

Dobrovnik                          35.628                  53.606

Kuzma                                42.772                  64.358

Lendava                              233.186                350.862

Murska Sobota                  370.800                557.924

Puconci                                167.412                251.896

Rogašovci                           84.252                  126.770

Šalovci                                 45.824                  68.950

Tišina                                  86.090                  129.534

Turnišče                              69.038                  103.878

Vir: Ministrstvo za javno upravo