vestnik

Razgreto o hladnih prostorih osnovne šole

Timotej Milanov, 2. 3. 2019
Nataša Juhnov
Ravnateljica Sabina Juhart meni, da bi moral izvajalec odgovarjati za neprimerno izveden ogrevalni sistem.  
Aktualno

Vodstvo šole opozarja, da se z nezadostnim ogrevalnim sistemom krši tudi zakonodaja

Prostori osnovne šole (OŠ) v Bogojini, ki jo obiskuje 185 otrok, niso dovolj ogrevani, menijo v vodstvu šole, to pa je zgolj ena od težav z ogrevalnim sistemom, glede katerih ne najdejo skupnega jezika z občino. Kot pojasnjuje ravnateljica Sabina Juhart, sega začetek zgodbe v leto 2014, ko je bila izvedena sanacija ogrevalnega sistema. V ta namen so občina, ki je lastnica šolske stavbe, vodstvo šole in izvajalec, ljubljanska družba Sonce Auto, podpisali tristransko pogodbo. Omenjeno podjetje je kasneje večkrat spremenilo ime, danes se imenuje Teron in je v lasti Dmitryja in Vadima Grebenyuka. "Pogodba je bila podpisana v dobri veri, da bo izvajalec izpolnjeval obveznosti," pravi Juhartova in pojasnjuje, da je v pogodbi izvajalec zagotovil tehnično brezhibnost sistema toplotnih črpalk, ki naj bi zagotovil dovolj toplote za ogrevanje šole, ta pa naj bi tako na letni ravni pri ogrevanju privarčevala za deset odstotkov dotedanjih stroškov. "Izvajalec že od začetka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, v prvem letu je bilo veliko tehničnih izpadov, v šoli je bilo mrzlo, telovadnica je imela samo 14 stopinj Celzija," pojasnjuje Juhartova, ki je, kot pravi, že od leta 2016 opozarjala občino, da ogrevanje na šoli ni ustrezno urejeno, vendar se občina na njene pozive ni odzivala.


b56bb93db30bdd584d6753bece3d0ccd
Nataša Juhnov
Na osnovni šoli v Bogojini je 30 zaposlenih, obiskuje jo 185 otrok.


Župan Alojz Glavač pravi, da ga je že leta 2014 obiskala Juhartova in zahtevala zamenjavo dotrajane šolske peči, za kar pa v proračunu niso imeli denarja. Ker je bila občina ravno takrat v postopku sprejemanja lokalnega energetskega koncepta, je po Glavačevih besedah padla ideja, da bi za šolo našli zasebnega partnerja, ki bi saniral ogrevalni sistem in dobavljal toploto. "Po naključju so se pri meni oglasili ljudje, ki so imeli interes za postavitev fotovoltaičnih panelov na javnih objektih. Ko smo kasneje objavili razpis za ustanovitev služnostne pravice, so se vnovič pojavili ti isti ljudje kot edini ponudniki, kar je zanimivo. Naposled smo se dogovorili za investicijo na podlagi javno-zasebnega partnerstva." Poleg izvedbe del je tako izvajalec odgovoren tudi za upravljanje sistema na daljavo za dobo 30 let.
Kot še pove Glavač, se stroški ogrevanja niso znižali tudi zaradi tega, ker je trajalo eno leto, da je dobavitelj toplote dobil ločeno odjemno mesto za elektriko, ki je potrebna za pogon toplotne črpalke. Prav tako se ne strinja, da so prostori šole prehladni. "Ob konicah, ko so nekaj dni zaporedoma izjemno nizke temperature, se telovadnica res ne ogreje niti na 18 stopinj, ampak zaradi tega ni nihče zmrznil in taka situacija se pojavlja tudi v drugih podobnih objektih. Če bi bilo res, kar trdi ravnateljica, bi verjetno morali kdaj zapreti šolo zaradi mraza, kar se ni zgodilo." Juhartova pravi, da so o hladnih šolskih prostorih razpravljali tudi na seji sveta staršev.

Načrte je naročila sama

Juhartova pravi, da je od občine in izvajalca zahtevala tudi načrte izračunov toplotne energije, a jih ni dobila. "Občina je ves čas vztrajala pri stališču, da je vse v redu. Šele v letu 2017 je zaradi mojega vztrajanja izvajalec dopolnil ogrevalni sistem. Zadeve namreč v začetku niso izvedli po projektih, temveč so delali po svoje, kar je ugotovil tudi projektant."


Tako so po navedbah Juhartove v začetku vgradili premalo generatorjev toplote, tako da so ti zagotavljali samo 43 odstotkov potrebne toplotne moči za ogrevanje šole. Sistem so dogradili z močnejšo pečjo na olje. "Ta je bila v začetku mišljena samo kot dodatni vir energije, če toplotni črpalki ne bi delovali, vendar nikoli niso vgradili dveh toplotnih črpalk, kot je bilo predvideno v začetku, temveč samo eno," pravi Juhartova, ki še poudarja, da je za projekt občina dobila tudi evropska sredstva. "Ob sanaciji smo imeli v telovadnici še stara okna, ki smo jih kasneje na prigovarjanje župana zamenjali, da bi izvajalcu še olajšali neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti."

75c7d1715b3c8e05ad330a11acee2b66
Nataša Juhnov
Župan se ne strinja s trditvijo, da v šolskih prostorih ni dovolj toplo.


A kot pove ravnateljica, tudi po nadgradnji sistem še ni bil učinkovit, saj je takrat zagotavljal komaj 68 odstotkov potrebne toplotne moči. "O teh številkah lahko govorim zato, ker smo jih dobili na osnovi izračunov potrebne projektne toplotne moči, te izračune bi izvajalec moral imeti že pred izvedbo del. Jaz sem prosila zanje tako pri županu kot izvajalcu, a jih nisem dobila. Zato sem jih letos sama naročila. Izračuni dokazujejo, da sistem ni zadosten in da gre pri tem za številne kršitve zakonodaje, tako na področju zdravja kot glede tehničnih zahtev pri gradnji tovrstnih sistemov."

Čakajo nadzorni odbor

Občina je sedaj pripravila aneks k pogodbi, s katerim bi po besedah župana med drugim dosegli za štiri odstotke večji izkoristek peči in skrajšanje veljavnosti pogodbe s 30 let na 20, a Juhartova aneksa ne želi podpisati. "Ta aneks je protizakonit, saj so v njem določbe, ki pravijo, da je izvajalec dolžan zagotoviti toploto zgolj za zunanjo temperaturo minus 12 stopinj Celzija, kar ni v skladu z zakonodajo. Izvajalec po tem aneksu tudi ni odgovoren za neprimerno ogrete prostore zaradi neprimerne izolacije," pravi Juhartova, ki še doda, da takšna določila pomenijo, da izvajalec ne more nikoli odgovarjati zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti. "Župan je lahko srečen, da nisem podpisala takega aneksa."

fec01ce9ff84558c45825d1847d0c018
Nataša Juhnov
Kurilnica, v kateri bi morali biti po besedah ravnateljice glede na prvotne namere nameščeni dve toplotni črpalki.

Juhartova še pravi, da jo je glede tega župan izsiljeval z besedami, da ne bo začel drugih investicij, povezanih s šolo, dokler ne bo podpisala aneksa. To se je po njenem mnenju že zgodilo lansko leto. "Vse smo se dogovorili glede širitve premajhne šolske kuhinje, vendar je občina prepozno objavila razpis, ki je bil povrhu še neuspešen. V naših investicijah je predviden tudi šolski prizidek, ker pričakujemo večje število otrok v prihodnosti." Glavač pojasnjuje, da obnove jedilnice niso izvedli, ker se je na razpis prijavil samo en ponudnik s previsoko ceno, zaradi česar so ga morali zavrniti. "Nato je bil že avgust in bilo je prepozno, da bi zadevo ponovili, takšna je logika razpisov in tega Juhartova noče razumeti," pravi in dodaja, da je občina investirala v preplastitev parkirišča ob šoli in uredila ograjo.
"Ne želim zaostrovati odnosov, temveč rešiti situacijo," še pove Juhartova, ki pričakuje, da bo zadevo pregledal nadzorni odbor občine. Tega po novem vodi Miha Horvat, ki je vodil Glavačevo predvolilno kampanjo na zadnjih lokalnih volitvah.

oš bogojina ogrevanje