Podeželska območja predstavljajo kar 90 odstotkov površine Evropske unije (EU), s svojo raznolikostjo dajejo obraz Evropi, imajo pomembno gospodarsko funkcijo ter so življenjski prostor za 60 odstotkov ljudi v EU. Poleg tega je podeželje pomembno z vidika varovanja in ohranjanja okolja ter narave. V primerjavi z mesti pa podeželje zaostaja tako pri doseganju bruto družbenega proizvoda, zaposlitvah, razpoložljivi infrastrukturi in dostopu do storitev. Posamezna podeželska območja se po razvitosti močno razlikujejo; glavni cilj razvojnih programov je čim bolj zmanjšati razlike med njimi in zagotoviti vsem trajnostni razvoj - tako na gospodarskem in družbenem kot tudi okoljskem področju. Avstrijsko predsedstvo je zato v ospredje razprave postavilo vprašanje doprinosa bodoče Skupne kmetijske politike (SKP) k razvoju podeželja. Ministri so predstavili svojo vizijo vloge SKP pri tem, prioritete ter potrebne instrumente. Poleg tega pa so podali svoj pogled, kako bi lahko skozi SKP bolje podprli proizvodnjo visoko kakovostnih lokalno pridelanih proizvodov. Slovenska ministrica Aleksandra Pivec se je v razpravi zavzela za spodbujanje celovitega razvoja podeželja zaradi izrazito neugodnih pogojev za kmetovanje v Sloveniji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zdravstvena postaja Gornji Petrovci nazaj na "stari" lokaciji
Prenova objekta je trajala eno leto.
Gre za načelno stališče, ki mu lahko pritrdimo. Drugo vprašanje pa je, kako se bo ta koncept realiziral v praksi. Pri definiranju izvajanja prihodnje kmetijske politike bo odigrala pomembno vlogo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Od te bo v veliki meri odvisno kako se bodo delila sredstva skupne kmetijske politike v naslednji finančni perspektivi. Ključen problem, ki bi ga končno morala reševati naslednja finančna perspektiva je zmanjševanje razvojnih razlik na podeželju. Učinkov zmanjševanja razvojnega zaostanka Pomurja prejšnje perspektive niso dale in tudi naslednja ga ne bo, če se akumulacija ustvarjena v primarnem kmetijskem sektorju ne bo vračala v regijo. Zdaj si to akumulacijo prisvaja predelovalna industrija, ki pa je locirana pretežno v nekmetijskih regijah. Tudi od podpore visoko kakovostnih lokalno pridelanih proizvodov si regija oziroma njeno kmetijstvo ne more obetati veliko. Na primeru promoviranja »lokalnih kuhinj« se to že vidi. V tej zgodbi se na veliko promovirajo gostilne in kuharji »specialisti za lokalne kulinarične dobrote«. Ob njihovih fotografijah pa ne boste nikjer našli fotografije kmeta, ki je pridelal na primer ajdo ali zredil pujsa, kot tudi ne njive na kateri je bila ajda požeta in hleva, kjer je bil pujs rejen.