Regrat kot zdravilo proti raku? 

Regrata ne kaže posebej predstavljati, saj ga večina pozna kot eno najzgodnejših solat, ki jo nabirajo po zelenicah in travnikih. Odnos do te rastline s strani sodobnih kmetov, kot tudi urbanih prebivalcev s skrbno negovanimi zelenicami okrog svojih hišic, ni ravno najbolj prijazen. Oboji ga obravnavajo kot nadležen plevel. Ne glede na sodobno razumevanje regrata, je ta že od nekdaj cenjen na domačih krožnikih. Z njim je povezana cela vrsta vraž. Ena od teh je, da upihnjena lučka regrata prinaša srečo. To samo nakazuje na to, da so nekoč ljudje v regratu prepoznavali njegovo »čudežno moč«.

Svetovno znan profesor agronomske genetike – zdaj že upokojeni zagrebški profesor dr. Marijan Jošt je v enem od svojih člankov, ki ni bil povezan z njegovo stroko odkrito priznal, da mu je v preteklosti regrat kot plevel povzročal veliko preglavic na poskusnih poljih. Takrat je mrzlično iskal sredstva kako ga uničiti.

Koren uničuje karcenogene celice

Svoje mišljenje je Jošt radikalno spremenil pred nekaj leti. V svojem članku je opozoril, da sicer nima medicinskega znanja, zato o regratu kot zdravilu proti raku ne bi smel pisati. Toda dve zgodbi sta ga prepričali in zato poskuša tudi na ta način, kot pravi, da se na regrat ne pozabi kot učinkovito zdravilo proti raku.

»Če bi vedel, kar vem danes, sem prepričan, da bi marsikateri znanec, ki je obolel za rakom bil še med živimi. Znano mi je bilo, da tonik iz regrata ugodno vpliva na delovanje jeter. To, da lahko ozdravi raka, pa je bilo odkrito pred nekaj leti na Univerzi Windsor v Kanadi. Caroline Hamm je opazila bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja pri pacientih, ki so pili regratov čaj. Biokemičarka Kyaram Pandel je na njeno pobudo opravila analize vzorcev krvi bolnikov obolelih za levkemijo. Zdravnici sta ugotovili, da izvleček iz korena regrata uničuje samo karcenogene celice, za razliko od danes poznanih metod uničevanja rakavih celic,« je zapisal Jošt. V nadaljevanju še navaja, da v svetu obstaja vrsta primerov, ko so se ljudje v zadnjih stadijih raka uspeli pozdraviti. Zatem navaja najprej primer Kanadčana Johna DiCarla, ki ga ni opisal samo Jošt. Po neuspešni terapiji zdravljenja levkemije so ga poslali domov. Doma je začel piti regratov čaj in po nekaj mesecih je pri njegovih 72 letih bil pregledan in razglašen kot zdrav. Ameriški farmar George Cairns je imel raka prostate, ki ga je ozdravil z mrzlim napitkom iz suhega korena regrata. V svojih navodilih za zdravljenje je objavil, da pol žlice prahu pomešanega v vodo ali sadni sok reši problem raka na prostati za nekaj mesecev.

Naravna zdravila se ne morejo patentirati

Kanadski raziskovalki sta poskušali doseči kanadsko avtorizacijo, da bi lahko nadaljevali s kliničnimi raziskovanji. Ob tem izraža bojazen, da bodo rezultati doseženi s pomočjo regrata utonili v pozabo, čeprav so regrat kot zdravilo uporabljali v arabskem svetu že v 11. in 12. stoletju. Problem na katerega je opozoril Jošt je, da se naravna zdravila ne morejo patentirati. Farmacevtska industrija pa za to ne bo imela interesa, dokler ne pride do metode kako sintetizirati aktivne substance regrata, ker proizvodnja naravnega zdravila ne prinaša dobička. Če ni patenta ni ekstra profitov. Zgodi se lahko, da bo industrija dosegla prepoved prodaje naravnih zdravil, kar ji je v nekaj primerih že uspelo.
V času cvetenja je DiCarlo priporočil pripravo čaja iz svežih cvetov, za poznejšo uporabo pa suh cvet. Podobno je s korenino. Pri korenini je pomembno, da se pri ruvanju ne poškoduje, saj tako skozi izcejanje mlečka izgubi vse pomembne substance. Korenine je priporočljivo sušiti dva do tri tedne v naravnem okolju in jih ne izpostavljati preveliki vročini