vestnik

Rekordni dobički zdravstvenih domov, ki so bili zaprti za bolne

Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković, 31. 3. 2022
sta
Zdravstveni domovi so se z veliko težavo spopadali z epidemijo covid-19, kar so najbolj občutili pacienti. Toda v njihovih blagajnah so se nakopičili rekordni presežki.
Aktualno

Zakaj so največje tri bolnišnice (spet) končale v rdečih številkah in zakaj so zdravstveni domovi kljub nenadzorovani porabi za plače in material ustvarili rekordne dobičke?

Zdravstveni domovi, katerih vrata so bila med epidemijo novega koronavirusa praktično zaprta za bolne in številne druge, s čimer so predstavljali coklo v delovanju zdravstvenega sistema, so lani dosegli verjetno najboljše poslovne rezultate v svoji zgodovini.

V času, ko do zdravnika ni bilo mogoče priti tudi po več dni ali le po elektronski pošti, strokovna združenja pa so opozarjala na ogromno število spregledanih oziroma nediagnosticiranih bolezni, je namreč z dobičkom poslovalo vseh 59 zdravstvenih domov. Presežki njihovih prihodkov nad odhodki so se gibali od nekaj sto tisoč evrov pa do več milijonov evrov. Tako so skupaj ustvarili za kar 56 milijonov evrov presežkov, trikrat več kot leta 2020.

Kako so poslovali zdravstveni domovi

ukc-ljubljana, ukc-maribor, združenje-zdravstvenih-zavodov
Združenje zdravstvenih zavodov
UKC Ljubljana, UKC Maribor, Združenje zdravstvenih zavodov

To razkriva poročilo o lanskoletnem poslovanju bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih javnih zdravstvenih zavodov, ki smo ga pridobili. Vanje so se natekle rekordne in skorajda neverjetne vsote denarja - tri milijarde evrov ali tretjino več kot v predkoronskem letu 2019. Toda izjemni rezultati so le navidezni, saj so posledica dodatnega denarja iz proračuna in zdravstvene blagajne. To pa se ni poznalo na večji dostopnosti zdravstvenih storitev, ampak na denarnicah najbolje plačanih zaposlenih in dobaviteljev v zdravstvu.

Preberite še: Kdo so največji dobičkarji hitrega testiranja

Nenadzorovana rast stroškov dela in materiala

Z najvišjo izgubo so v lanskem letu poslovale tri največje zdravstvene ustanove v državi: UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošna bolnišnica Celje. Prva je ustvarila dobrih devet milijonov evrov, druga 1,3 milijona evrov, tretja pa kar štiri milijone evrov minusa. Izgube so po ocenah poznavalcev še vzdržne, najbolj kritične pa naj bi bile razmere v celjski bolnišnici, kjer je nedavno odstopila direktorica Margareta Guček Zakošek. Razloga ni navedla.

Margareta Guček Zakošek
STA
Direktorica celjske bolnišnice Margareta Guček Zakošek je odstopila le teden dni po tem, ko je dobila nov mandat. Kmalu zatem je bolnišnica objavila slabe poslovne rezultate.

Kaj je skupno vsem trem bolnišnicam? Da so postale osrednje točke za obravnavo hospitaliziranih bolnikov s covid-19. V letu dni so jih sprejele skoraj 9500 od skupno 17.200 covidnih. Posledično so si zagotovile tudi največ denarja za njihovo zdravljenje. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so prejele okoli 83 milijonov evrov oziroma 60 odstotkov vseh za to namenjenih sredstev. Poleg tega jim je Janševa koalicija zagotovila še pokritje 80 odstotkov zdravstvenega programa, ki ga niso bile sposobne izvesti.

Kljub temu so končale v rdečih številkah. Zakaj? Po naših informacijah zaradi slabe oziroma neučinkovite organizacije dela. To se najbolj nazorno kaže v stroških dela. Po tem, ko so bolnišnice že leta 2020 za ta namen porabile 1,05 milijarde evrov, je masa plač v lanskem letu dosegla 1,13 milijarde evrov. Pri tem ne gre le za dodatke, ampak je višja številka posledica tudi dodatnega zaposlovanja in predvsem nadurnega dela. Kot smo razkrivali, so se dodatki pri plačah najbolj poznali pri tistih najbolje plačanih. Tako so rekorderji v določenih mesecih dobili tudi več kot 20.000 evrov bruto.

ukc-ljubljana, ukc-maribor, združenje-zdravstvenih-zavodov
Združenje zdravstvenih zavodov
UKC Ljubljana, UKC Maribor, Združenje zdravstvenih zavodov

ukc-ljubljana, ukc-maribor, združenje-zdravstvenih-zavodov
Združenje zdravstvenih zavodov
UKC Ljubljana, UKC Maribor, Združenje zdravstvenih zavodov

Zaskrbljujoči so tudi visoki dodatni stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2020 so bolnišnice za ta namen porabile 757 milijonov evrov ali 55 milijonov evrov več kot leto pred tem. To je do določene mere razumljivo, saj so po izbruhu epidemije po (pre)visokih cenah urgentno kupovale ventilatorje za predihavanje covidnih bolnikov, zaščitno opremo in medicinske pripomočke po (pre)visokih cenah. Toda v lanskem letu so bili ti stroški še bistveno višji in so dosegli 844 milijonov evrov.

Preberite še: Bolniki s covid-19 napolnili blagajne bolnišnic

Hitri testi in cepljenje so se prelili v visoke dobičke

Podobna je bila zgodba v zdravstvenih domovih. Tam so za stroške dela namenili kar 464 milijonov evrov, deset odstotkov več kot leta 2020 (420 milijonov evrov) in 35 odstotkov več kot leta 2019 (342 milijonov evrov). Za stroške blaga, materiala in storitev so medtem dali 217 milijonov evrov ali 31 odstotkov več kot leta 2020 (166 milijonov evrov). V obeh primerih je bila torej rast stroškov višja kot pri bolnišnicah.

Za razliko od treh največjih bolnišnic, ki so zaradi epidemije covid-19 poslovale z izgubo, se višji stroški niso kaj dosti poznali na rezultatih zdravstvenih domov. Nasprotno, vsi brez izjeme so poslovali z dobičkom:

- največ so ga ustvarili v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor, ki je ob 63 milijonih evrov prihodkov imel kar 6,5 milijona evrov presežka nad odhodki. Za vsakih 100 evrov, ki so jih prejeli iz zdravstvene blagajne in proračuna, jim je ostalo več kot 10 evrov. 

- enako je uspelo še 19 drugim zdravstvenim domovom. Najbolje sta se odrezala Zdravstveni dom Vrhnika, ki je dosegel 6,7 milijona evrov prihodkov in kar 1,2 milijona evrov dobička, in Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Tam so imeli devet milijonov evrov prihodkov in 1,5 milijona evrov dobička. 

Kateri zdravstveni domovi so ustvarili največ dobička (v deležu od prihodkov)

ukc-ljubljana, ukc-maribor, združenje-zdravstvenih-zavodov
Združenje zdravstvenih zavodov
UKC Ljubljana, UKC Maribor, Združenje zdravstvenih zavodov

Toda podrobnejša analiza njihovega poslovanja kaže, da visoki dobički niso posledica obravnave večjega števila bolnikov, ampak gre razloge iskati drugje - v epidemiji.  Zdravstveni domovi so glavnino dodatnih prihodkov glede na leto 2020 ustvarili z izvedbo hitrega testiranja prebivalstva in cepljenja proti covid-19. Za to so prejeli več kot 80 oziroma 33 milijonov evrov. 

Nekateri zdravstveni domovi so posledično ustvarjali visoke dobičke, spet drugi pa so zakrili finančne težave. Tako je Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, ki je bil rekorder med javnimi izvajalci testiranja, od ZZZS dobil 3,5 milijona evrov in samo na ta račun ustvaril več kot polovico lanskega presežka. Še večji doprinos je imelo testiranje pri zdravstvenih domovih Domžale, Velenje in Murska Sobota. Medtem je imel Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje za 1,6 milijona evrov dodatnih prihodkov od testiranja in le 613 tisoč evrov presežka nad odhodki. Izgubi se je izognil tudi Zdravstveni dom Ljubljana.

Preberite še: Kirurgi so si spet zagotovili dodatne honorarje pri zasebnikih

Po koncu epidemije sledi zlom financ?

V zdravstvenih domovih so sicer opozarjali, da so se v času epidemije soočali z izrednimi razmerami, saj se je število obravnav neobvladljivo povečalo. Družinski zdravniki in pediatri so morali prevzemati tudi ambulante kolegov, ki so se zaradi okužbe znašli v izolaciji. Tako je število obravnav po podatkih ZZZS v obdobju od januarja do septembra lani za kar deset odstotkov preseglo tistega iz leta 2019. Toda številke so lahko varljive. Vštete so tudi obravnave na daljavo, torej po telefonu in elektronski pošti. Teh je bilo 19 odstotkov pri družinskih zdravnikih in kar 25 odstotkov pri otroških in šolskih zdravnikih.

Kako so poslovale bolnišnice

ukc-ljubljana, ukc-maribor, združenje-zdravstvenih-zavodov
Združenje zdravstvenih zavodov
UKC Ljubljana, UKC Maribor, Združenje zdravstvenih zavodov

Tudi na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije ugotavljajo, da je bil "pozitiven poslovni izid v višini 56,3 milijona evrov dosežen v veliki meri s prihodki, ki so neposredno odvisni od epidemije". Zato pričakujejo, da se bo njihov finančni položaj po koncu epidemije "v največji meri poslabšal". Zato so po besedah združenja "še kako dobrodošle" rezerve, ki so jih ustvarili v lanskem letu. Toda kaj, ko so morali v hitro testiranje in cepljenje preusmerjati del obstoječih kadrov in kapacitet, kar je na koncu pomenilo slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev.