Na enem hektarju ograjene površine v Murski šumi ob slovensko-hrvaško-madžarski meji, južno od Pince-Marofa in Benice, od februarja in vse do sredine maja domuje petnajst krškopoljskih prašičev. Za potrebe izvajanja projekta Natura Mura, katerega cilj je izboljšanje naravnega stanja obrečne vegetacije, to je mehkolesne in trdolesne loke, in živalskega sveta ob reki Muri, je prašiče partnerjem projekta posodil lendavski ekološki rejec Vinko Ferenčak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: Tokrat velik spodrsljaj Beltinčanov, ki so izgubili s Krko
Beltinčani, ki so v prejšnjem krogu izkoristili spodrsljaje svojih konkurentov, so si v 26. krogu druge lige tokrat sami privoščili zares velikega na domačem igrišču in zapravili priložnost, da se vsaj začasno zavihtijo na prvo mesto. Z 0 : 1 so izgubili s Krko, ki se bori za obstanek, in ki ni zmagala na prejšnjih šestih zaporednih tekmah.
V projektu, v katerem kot partnerji sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi (SIDG), Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota, bodo v obdobju treh let obnovili 35 hektarjev gozdov ob reki Muri, v ta namen bodo posadili okoli 135 tisoč sadik avtohtonih drevesnih vrst, ki so značilne za prostor ob reki Muri. Več kot polovica vseh sadik v trdolesni loki je hrast dob, preostali del so sadike divje češnje, v mehkolesni loki pa črni topol, bela vrba in črna jelša.
Ena od aktivnosti gozdarskega dela obnovitve naravnega stanja ob reki Muri je poskus spodbujanja naravnega pomlajevanja mehkolesne loke oziroma vrbovja in topolovja s pomočjo prašičev krškopoljske pasme, ki je avtohtona slovenska pasma. Naloga prašičev je, da s svojim ritjem prezračijo tla ter premešajo humusni in mineralni sloj tal, svoje delo pa za zdaj opravljajo več kot uspešno.
»Če se pošalimo, imajo prašiči funkcijo podrahljača oziroma rotacijske brane v kmetijstvu. Hkrati delno odstranijo zeliščni sloj oziroma zmanjšajo moč zeliščnega sloja, ki je v obrečnem pasu reke Mure zelo izrazit in nemalokrat onemogoča semenu, da pade na plodna tla in vzklije. Rast sadik je močno ovirana zaradi invazivnih zeliščnih vrst, kot sta nedotika in japonski dresen. Vse te rastline v zelo kratkem času, govorimo o približno enem mesecu, dosežejo višino do treh metrov in zavrejo rast gozdnih sadik ali jih celo zadušijo,« pove Zdenko Brunec iz SIDG, ki je hkrati tudi vodja gozdarskega dela projekta Natura Mura.
Na tri načine
Naloga SIDG je na strokovnih podlagah, ki jih je pripravil Zavod Republike Slovenije za gozdove, izvajati gozdarski del projekta. Poleg pilotnega poskusa s prašiči so na območju Murske šume za primerjavo učinkovitosti različnih načinov obnove mokrotnih habitatov izvajalci gozdarskega dela projekta eno ploskev obnovili strojno, torej z gozdarskimi mulčerji, približno en hektar veliko ograjeno površino pa so obnovili z zasaditvijo drevesnih vrst. »Na eni lokaciji torej skušamo tla obnavljati na tri načine, s stroji, umetno obnovo oziroma sadnjo sadik, ki je finančno najdražja, ter s pripravo tal s prašiči. Gre za inovativno metodo, s katero želimo uvesti naravno pomlajevanje gozda,« je pojasnila Viktorija Salaj, strokovna sodelavka projekta iz SIDG.
Pred izvedbo poskusov pa so morali opraviti pomladitveno sečnjo. Sestoj gozdnega območja v Murski šumi so presvetlili do te mere, da bo seme bele vrbe in črnega topola lahko vzklilo. Zelo je pomembno, da imata ti dve drevesni vrsti veliko svetlobe ter veliko vode, zato rasteta neposredno ob reki Muri, kjer so se obnove tudi lotili.
»Hotel s petimi zvezdicami«
Naravna obnova mokrotnih habitatov s prašiči ob reki Muri, kot rečeno, poteka le na enem hektarju, na preostalih nekaj več kot 34 hektarjih pa z umetno obnovo oziroma sajenjem drevesnih sadik. Doslej so posadili že več kot sto tisoč sadik na približno 25 hektarjih na enajstih različnih lokacijah ob Muri, vse pa so v skladu s strokovnimi smernicami zavoda za gozdove tudi zaščitili.
Nekaj posameznih sadik je bilo zaščitenih s tulci, nekaj pa skupinsko z ograjo. Ta stoji tudi v Murski šumi, saj tam divjad, ki objeda drevje, povzroča veliko škode. »Ograja, ki je visoka dva metra, z zunanje strani pa obdana še z električnim pastirjem, bo stala vsaj pet let. Na ta način smo preprečili tudi stik med domačimi in divjimi prašiči,« je med našim obiskom dejal Brunec.
V projektu, ki se bo končal prihodnje leto novembra, bodo letos jeseni začeli izvajati pomladitev še v trdolesni loki s sajenjem hrasta, gabra in divje češnje. »Ko bodo vrbe in topoli na lokaciji v Murski šumi začeli semeniti, bomo prašiče preselili na drugo lokacijo. Tam bodo od junija do septembra spet na počitnicah v hotelu s petimi zvezdicami oziroma v gozdu, kjer bodo podobno kot freza pripravili tla za naravno pomlajevanje gozda,« je hudomušno dodal vodja gozdarskega dela.
Do prihodnjega leta bodo izvajalci gozdarskega dela projekta posadili še od 30 do 35 tisoč sadik na preostalih petih lokacijah, od Apaškega polja do tromeje med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. »Poleti bomo morali na površinah, kjer so sadike že posajene, izvajati negovalna dela. Kar se sadnje drevesnih vrst tiče, smo že na približno dveh tretjinah. Če bo potreba, bomo letos jeseni ali prihodnjo pomlad opravili še dopolnilno sadnjo na mestih, kjer uspeh ne bo zadovoljiv,« nam je za konec povedal Zdenko Brunec.