vestnik

Prostovoljna gasilska četa Šalovci: Šalovčani so se leta 1934 odlikovali po svoje

Mark Krenn, 4. 12. 2022
Mark Krenn
Legendarni posnetek članov PGD Šalovci v predpisanih uniformah in z novimi gasilskimi čeladami pred gostinskim objektom – restavracijo načelnika F. Štefaneca, 23. marca 1929 v Šalovcih. V civilni obleki skrajno levo (sedi) trgovec in mesar David Vogel, podpredsednik PGD Šalovci, in skrajno desno trgovec Koloman Press, oba pripadnika šalovske judovske skupnosti in velika podpornika šalovskega gasilstva pred drugo svetovno vojno. Na fotografiji ležijo v prvi vrsti od desne proti levi: posestnik in četni trobentač Janez Lepoša iz Šalovec, posestnik in četni trobentač Jožef Abraham ml. iz Šalovec, sin posestnika in četni trobentač Franc Herceg iz Šalovec, sin posestnika in oddelčni trobentač Kalman Lepoša iz Šalovec 207, posestnik in bolničar Gabor Županek iz Šalovec. V drugi vrsti sedijo od desne proti levi: trgovec z mešanim blagom, podpornik društva Kalman Press iz Šalovec, sin posestnika in blagajnik Janez Tolvaj ml. iz Šalovec, sin posestnika in tajnik Vililjem Županek iz Šalovec 24, posestnik, delavski nadzornik in pročelni Štefan Županek iz Šalovec 27, posestnik in gostilničar ter poveljnik Franc Štefanec iz Šalovec 17, šolski upravitelj in poveljnik Rudolf Števančec iz Šalovec 100, podpoveljnik Janez Ziško iz Šalovec 65, posestnik in nadzornik oprave-orodja Jnaez Časar iz Šalovec 1¸136, posestnik in oddelni vodja Vincenc Herceg iz Šalovec 109, posestnik, mesar, gostilničar in trgovec z živino ter predsednik David Vogel iz Šalovec 57. V tretji vrsti stojijo od desne proti levi: sin posestnik in cevovodja Jožef Konkolič iz Šalovec 14, Štefan (Lepoša) Nemeš iz Šalovec, posestnik Janez Sukič iz Šalovec 120, sin posestnika in tekač Jožef Varga iz Šalovec 197, posestnik in banovski cestar ter četar Jožef Nemeš iz Šalovec 26, Ludvik Prelec iz Šalovcec 140, posestnik in gasilec Evgen Janko, Mihael Prelec iz Šalovec,. V četrti vrsti stojijo od desne proti levi: Karol Abraham iz Šalovec, posestnik in gasilec Vilijem Barbarič iz Šalovec 156 in gasilec Franc Prelec iz Šalovcev. Foto Julij Schönauer (takrat je živel še v Turnišču). Fotografijo hrani Mark Krenn, Murska Sobota
Aktualno

Vodstvo čete je ob desetletnici izvedlo drzen protokolarni manever. Načrtovane skupne dvourne gasilske vaje zaradi dežja ni bilo.

Obravnava pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali delovanje šalovskega gasilskega društva v preteklosti, zahteva posebno vrsto raziskovalnega duha in temu primerne potrpežljivosti. Prostovoljno gasilsko društvo Šalovci (PGD) – ustanovljeno leta 1924, po reorganizaciji gasilstva leta 1933 so ga preimenovali v Prostovoljno gasilsko četo (PGČ) – je bilo v 20. in 30. letih 20. stoletja po vseh bistvenih merilih gasilskega dela med najbolj organiziranimi in naprednimi gasilskimi društvi v Prekmurju.

Šalovska gasilska kronika, ki jo je med letoma 1924 in 1938 pisal tajnik društva Vilijem Županek, je poleg uradnih zaznamkov glede gasilskega dela polna pomenljivih anekdot in lucidnih, tudi humornih zapisov, ki so sčasoma v ustni reinterpretaciji prešli v nabor krajevnega ljudskega izročila. Opisani so na primer zasilni pristanek stratosferskega balona pri Ženavljah leta 1934, dogajanje ob blagoslovitvi prve motorne brizgalne v Markovcih leta 1928, veselice, vaške prireditve, gledališke igre, ki so jih uprizorili šalovski gasilci, in podobno.

5 Zaslužni jubilejni križec PGČ Šalovci
Damjan Anželj
Zaslužni jubilejni križec PGČ Šalovci 1924–1934. Križec v linearnem profilu je izdelan iz pozlačene kovine. Sprednja stran (averz) je emajlirana belo-modro. Hrbtna stran (reverz) je prazna. V sredini emajliranega modrega polja je motiv poveljniške gasilske čelade, ki ga obroblja zlato členjena krožnica. V vmesnem krožnem polju teče napis »PROSTOV GASILSKA ČETA 1924 ŠALOVCI 1934«. Verjetno sta pomanjkanje prostora na načrtovanem krožnem polju in velikost izbranega nabora črk vplivala, da predvideni besedi »PROSTOVOLJNA« zmanjka zadnjih pet črk. Robne površine belo emajliranih krakov križca sklene črtna obroba psevdozlatega nosilca velikosti 44 x 44 mm. Križec je bil 2. septembra 1934 podeljen na trikotnem modrem traku. Idejno zasnovo oblike križca je prispevalo grafično podjetje Blaž Turčin iz Zagreba (idejni osnutek hrani avtor članka). Postavitev likovnih elementov in besedila v krožnem polju je predlagal šalovski učitelj Rudolf Števančec, nekdanji poveljnik društva (1925–1931). Križec je bil izdelan v neznani kovnici v Gradcu (Avstrija). Ohranili so se le trije primerki. Foto Tomislav Vrečič, PMMS. Fotografijo hrani Damjan Anželj, Kupšinci

Najredkejše neformalno gasilsko odlikovanje

Potem pridemo do nekaj strani dolgega zapisa o velikem dogodku v Šalovcih 2. septembra 1934. Tega dne je PGČ Šalovci praznovala deseto obletnico ustanovitve društva oziroma čete. Celotna prireditev je bila izvedena po scenariju, ki je bil deloma odvisen od vremenskega normativa – celodnevnega deževja – in poskusa sledenja zastavljenemu protokolu. Društvo je dobilo svoj gasilski prapor, podeljene so bile častne diplome, dogodka so se udeležili najpomembnejši predstavniki takratne oblasti.

Neuradno pa je vodstvo PGČ Šalovci izvedlo drzen protizakonit manever, kakršnega v zgodovini slovenskega gasilstva ni zaslediti. Ustanovni člani nekdanjega društva so si namreč tega dne proti vsem pravilom institucionalnih deležnikov takratne države podelili jubilejno odlikovanje ob desetletnici društva oziroma čete. Gledano skozi optiko vede, ki se ukvarja z odlikovanji – faleristika –, gre za najredkejše neformalno, ni ga namreč podelila primerna državna institucija, gasilsko odlikovanje, ki je bilo kadar koli podeljeno slovenskim gasilcem.

V članku uporabljam, vendar jih posebej ne navajam, med drugim tudi listine in uradne dopise iz arhiva PGD Šalovci. PGČ Šalovci je torej ob desetletnici gasilskega društva svojim 16 ustanovnim članom podelila jubilejno gasilsko odlikovanje v obliki emajliranega križca. Podelitev in kriterij podelitve je predlagalo takratno vodstvo PGČ Šalovci, ki mu je poveljeval Franc Štefanec (1886–1961). Le ugibamo lahko, zakaj so se glede končne izvedbe jubilejnega odlikovanja odločili prav za emajlirani križec, ne pa za medaljo ali znak – značko, ki bi bila glede na okoliščine, ki so spremljale podelitev, razumnejša, če ne že pričakovana odločitev. Kot že omenjeno, je bilo takšno izkazovanje časti v absolutnem nasprotju s smernicami Gasilske zajednice Dravske banovine v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1933, in Vatrogasnega saveza Kraljevine Jugoslavije (VSKJ) kot krovne institucije jugoslovanskega gasilstva. Šalovčani pa po svoje.

Konec februarja 1934 dobijo šalovski gasilci dopis Tovarne gasilskega orodja K. Rosenbauer i drug iz Celja glede pogojev za dodelitev jubilejnih odlikovanj. »Interna društva ne smejo in nimajo niti pravice podariti svojim članom takšnih odlikovanj, kvečjemu, da jih imenujejo za častne člane društva …« Izjemoma, vendar le z dovoljenjem VSKJ, je bila ta možnost dopuščena večjim gasilskim društvom oziroma četam, ampak zgolj v primeru večdesetletnega jubileja. Podoben dopis v začetku junija PGČ Šalovci prejme od Gasilske župe sreza (GŽS) Murska Sobota, ki je bila ustanovljena leta 1933. »Dovolimo si Vas obvestiti, da nima četa polnomočja za podelitev vidnih znakov svojim gasilcem, pač pa je opravičena davati ustmene in pismene pohvale, kar je v pravilniku, ki bo kmalu izšel, jasno razvidno. Če ste torej za vaše gasilce naročili vidne znake iz lastnega nagiba, blagovolite to naročitev v vašem interesu čimprej na primeren način preklicati in se izogniti nepotrebnih denarnih izdatkov …«

PGČ Šalovci po pravilniku VSKJ praktično ni mogla podeliti internega jubilejnega odlikovanja, niti ni izpolnjevala pogojev, da bi takšno odlikovanje svojim članom podelila izjemoma. Predpis o izdajanju pohvalnega priznanja in odlikovanja v 42. členu iz leta 1936 je jasno opredelil nošenje jubilejnih odlikovanj. »Na gasilski uniformi ni dovoljeno nositi spominskih kolajn raznih proslav,« je zapisano, a vendar so šalovski gasilci zaslužni jubilejni križec na gasilski bluzi nosili vsaj do madžarske zasedbe Prekmurja 16. aprila 1941.

1 Podelitvena listina PGČ Šalovci
Mark Krenn
Podelitvena listina PGČ Šalovci, ki jo je skupaj z zaslužnim jubilejnim križcem dobil Janez Županek iz Šalovec. Foto Tomislav Vrečič, PMMS. Fotografijo hrani Mark Krenn, Murska Sobota

Križci, medalje in znaki drugih društev

Poleg šalovskega, ki je bil nezakonit, so si jubilejni gasilski križec v času Kraljevine Jugoslavije (1918–1941) podelila – seveda z dovoljenjem VSKJ – le še štiri večja gasilska društva: PGD Maribor ob 60-letnici leta 1931, PGD Slovenj Gradec ob 60-letnici leta 1932, PGD Lendava ob 60-letnici leta 1933 in PGD Mirna ob 25. obletnici ustanovitve društva leta 1933. Zaslužni jubilejni križec PGČ Šalovci je bil torej zadnji, ki je bil podeljen v času Kraljevine Jugoslavije na območju Dravske banovine.

Ob raznih jubilejih so se vodstva društev ali gasilskih čet običajno odločala za cenejšo različico izkazovanja časti v obliki medalj, znakov ali priponk iz cenovno ugodnejših kovin ali pločevine. V Prekmurju sta spominsko medaljo ob razpustitvi gasilskih žup leta 1933 podelili križevska (1925–1933) in martjanska gasilska župa (1926–1933). Leta 1942, v času madžarske zasedbe Prekmurja, je murskosoboško gasilsko društvo slavilo 60. obletnico ustanovitve. Ob okroglem jubileju so nameravali svojim članom podeliti spominsko medaljo iz posrebrene pločevine, vendar je bila ta iz neznanih razlogov podeljena šele naslednje leto. Pred kratkim sem dobil informacijo, da je murskosoboško gasilsko društvo ob desetletnici delovanja spominsko medaljo svojim članom podelilo že leta 1892. Med letoma 1941 in 1945 je madžarska gasilska zveza (Magyar Orszagos Tuzolto Szovetseg) prekmurskim gasilcem podelila tudi svoja uradna gasilska odlikovanja – medalje za 10, 15 in več let dela v gasilstvu –, kar je posebnost glede na preostale dele Slovenije v tem času. Nemška in italijanska okupacijska oblast uradnih gasilskih odlikovanj slovenskim gasilskim društvom nista podeljevali.

Podelitev jubilejnega gasilskega odlikovanja in slovesnost ob praznovanju desetletnice društva 2. septembra 1934 je v kroniki PGD Šalovci (devet na gosto pisanih strani v formatu A3) opisal tajnik društva Vilijem Županek. Gre za dinamično in pronicljivo besedilo, ki ga nadgradi slovnična turbulenca ob prepletanju slovenščine in prekmurskega narečja. Besedilo je pogosto na meji tragikomičnega s subjektivno dramaturgijo, tako značilno za Županekovo pisanje. »Potem pri Štefanecu v gostilni razdelitev spominskih kolajn zaslužnim gasilcem z legitimacijami … dobilo jih je 16, ki imajo polni 10 let aktivne gasilske službe v naši četi …« Podelitev jubilejnih križcev v »zarotniškem« vzdušju okrog osmih zjutraj brez vidnejših predstavnikov Gasilske župe Murska Sobota in drugih predstavnikov uradnih oblasti je bil logičen manever vodstva PGČ Šalovci, ki ni bilo pripravljeno tvegati morebitnih sankcij in težjih posledic ob nezakonitem dejanju.

6 Vilijem Županek (1897-1978)
Mark Krenn
Vilijem Županek (1897–1978), tajnik PGČ Šalovci, z gasilskimi odlikovanji, ki jih je prejel do leta 1940, in v slavnostni gasilski uniformi po predpisu VSKJ iz leta 1934. Poleg obeh nekdanjih poveljnikov Franca Štefaneca in Janeza Ziška je največkrat odlikovani član šalovskega gasilskega društva do danes. Pomembna gasilska odlikovanja je prejel še v času FLRJ in SFRJ. V času madžarske zasedbe Prekmurja 1941–1945 ga je odlikovala tudi madžarska gasilska organizacija. Vsa odlikovanja, ki jih vidimo na fotografiji, so bila podeljena v času Kraljevine Jugoslavije. Sledijo si po subjektivnem kriteriju razvrstitve (in ne po predpisu VSKJ). Zgornji niz, od leve proti desni: vatrogasni krst III. reda, srebrni križec za požrtvovalnost, spominska medalja za vse udeležence gasilskega kongresa v Ljubljani 1939, medalja Jugoslovanske gasilske zajednice Ljubljana za gasilske zasluge (verzija B) in medalja (znak) za dolgoletno službovanje 15 let, srebrna. Spodnji niz: »kontroverzni« zaslužni jubilejni križec PGČ Šalovci 1924–1934 in jubilejna medalja križevske gasilske župe 1925–1933. Foto Julij Schönauer, Šalovci, april 1940. Fotografijo hrani Mark Krenn, Murska Sobota

»Trubači na vse strani trobijo«

»Zjutraj ob 3 h trubači na vse strani trobijo budnico – znake za goristanenje – oznanjajoč prebivalcem današnji veliki znameniti dan in njega dostojno praznovanje …« Organizacijski odbor PGČ Šalovci je pričakoval prihod nekaj čez 800 ljudi, vendar jih je zaradi celodnevnega deževja prišlo nekoliko manj. »Že se začne idti deždej, krepko je zaoblačeno.« Pomembni gostje so prihajali iz raznih prekmurskih krajev. Josip Benko, narodni poslanec in načelnik GŽS Murska Sobota, je prispel v Šalovce s svojim osebnim avtomobilom ob pol devetih. Spremljali so ga žena Rozalija, sreški načelnik Gašper Lipovšek in Franc Čeh, tajnik GŽS Murska Sobota.

»Zatem so pridrdnjali štirje drugi tovorni avtomobili, s katerim so se pripeljali Murskosoboška mestna godba 22 mož ter soboška prostovolna in tovarniška gas. četa v popolni novi predpisani uniformi, ki je zbudila veliko pozornosti …« Z jutranjim vlakom je v Šalovce dopotovalo še nekaj pomembnih mož iz gasilskih vrst, med njimi zastopnik Gasilske zajednice Dravske banovine Geza Vezer iz Martjanec, podstarešina GŽS Murska Sobota Ludvik Cvetko in gasilski inšpektor ter častni načelnik GŽS Murska Sobota Josip Džuban iz Križevec. Prireditve se je udeležilo 16 gasilskih čet z okrog 300 gasilci v svečanem kroju s čelado ali čepico. Osrednji dogodek prireditve je bilo razvitje gasilskega prapora, ki ga je PGČ Šalovci daroval Josip Benko. Še prej sta božjo službo na osrednjem prireditvenem prostoru (Popičev travnik) darovala katoliški duhovnik Josip Klekl ml. iz Dolenec in evangeličanski duhovnik Geza Heiner s Hodoša.

Ker načrtovane skupne dvourne gasilske vaje zaradi dežja niso mogli izvesti, je sledil defile gasilskih čet v smeri šalovskih gostiln (v Šalovcih so med letoma 1929 in 1944 delovale tri). V opoldanskem času so podelili tudi častne diplome posameznikom, ki so društvu pomagali oziroma ga finančno podprli. Po podelitvi diplom je bilo zadnje slovesno dejanje tistega dne – zabijanje spominskih žebljev, žebljev sreče, v leseni drog novega društvenega prapora. »Mali klapač za notri bijenje je napravo Tolvaj Jenő gasilec od tukaj …«

Velika slovesnost se je končala okrog 16. ure. Gostje iz Murske Sobote so se proti domu odpravili pol ure kasneje. Domačini pa: »Mi domoči nekateri in tudi nekaj drugi gostov smo bili skupaj do gojdna v prav prijetni družbi in zabavi …« Vilijem Županek je svoj zapis v društveni kroniki (strani 97–105) zaključil z blagajniško agendo: Prihodki 1741,75 din / Izdatki: 1955,75 din. Za 16 emajliranih križcev je PGČ Šalovci 24. 8. 1934 trgovcu Francu Čehu iz Murske Sobote plačala 720 din, vendar strošek nabave ni zaveden v nobeni uradni blagajniški evidenci društva.

Šestnajstim šalovskim gasilcem je bilo torej v nedeljo, 2. septembra 1934, podeljeno dekorativno, neuradno in nedovoljeno gasilsko odlikovanje, ki je bilo plod lastne angažiranosti goričke trmoglavosti in podjetnosti posameznih članov društva. Zaslužni jubilejni križec je danes po skoraj 90 letih svojevrstna zbirateljska posebnost in mu zaradi vseh okoliščin, ki so spremljale podelitev, težko najdemo identično referenco med odlikovanji, ki so jih kadar koli do danes podelila gasilska društva v Sloveniji.

Prispevek o zaslužnem jubilejnem križcu Prostovoljne gasilske čete Šalovci 1924–1934 sem v razširjeni obliki objavil leta 2020 v Zborniku soboškega muzeja, št. 26. Po nedavnem skrbnem pregledu arhivskih listin, ki jih hrani PGD Šalovci, in dokumentov, najdenih v zapuščini nekdanjega tajnika društva Vilijema Županeka, pa sklepam, da je bilo prvo društvo uradno ustanovljeno že 16. maja 1920, in ne šele leta 1924, vendar so ga zaradi finančnih težav razpustili 17. aprila 1922.

4 Restavracija Franca Štefaneca v Šalovcih
Mark Krenn
Restavracija Franca Štefaneca v Šalovcih leta 1934. 2. septembra 1934 ob osmih zjutraj je bilo v osrednjem prostoru tega gostinskega objekta podeljenih 16 nelegalnih jubilejnih križcev. Foto Julij Schönauer, Šalovci. Fotografijo hrani Mark Krenn, Murska Sobota