Publikacija z naslovom Šalovske elegije je razdeljena na tri dele, v njej pa je vključenih 218 madžarskih ljudskih pesmi. Kot sta urednika ugotovila skozi zbiranje in urejanje vsega gradiva, so bile pesmi in pisma posvečena mladenki Mariški, saj jo je avtor Janez Benčec Abraham naslavljal v kar 85 pesmih. Te sicer niso zapisane v notnih zapisih, so pa po sestavi zelo podobne drugim ljudskim pesmim, kakor je ocenil Horváth.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
Kot je povedala Bobovec Szabjóeva, pisem sicer niso nameravali vključiti v publikacijo, saj so sprva domnevali, da gre za neko ustaljeno šablono, ki jo je avtor morda prepisal od drugod. Po prevodu vseh pisem – ta so bila prvotno zapisana v madžarščini in za namene publikacije prevedena v slovenščino – so ugotovili, da je vsa pisma začel z nagovorom »Draga golobica« in tako so tudi potrdili njihovo pristnost. »Domnevamo, da so pisma bila odposlana, saj je avtor v njih citiral odgovore omenjene mladenke,« je še dodala.
Gradivo za publikacijo so zbirali dobri dve leti, vse rokopise pa so našli v zapuščini Vilijema Županeka, ki jo je hranila njegova hčerka Adela Bokan, kot je povedal Krenn. Ker pa urednika nista želela vključiti zgolj zapisov avtorja, so publikacijo popestrili z izbranimi fotografijami. »Fotografije so zelo pomembne, saj podpirajo te pesmi. Nekatere med njimi so zelo redke in objavljene prvič,« je še dodal. Tudi naslovna fotografija je izbrana zelo skrbno, prikazuje namreč šalovsko glavno ulico, vidni sta tudi železniška proga in Krka, za njima pa še hribi, tako so zajete štiri ključne tematike, o katerih avtor v pesmih tudi piše.
Posebnost publikacije je jezikovna značilnost zapisov, Janez Benčec Abraham namreč ni bil madžarskega rodu, čeprav je bilo vso gradivo zapisano v madžarščini. Zaradi tega je veliko besed zapisanih samo po fonetiki, kar pa je še nekoliko bolj otežilo prevajanje. Kljub temu gre za eno izmed redkih tovrstnih pesmaric v Prekmurju, zato je ta zapuščina še toliko bolj pomembna.
