vestnik

Še uporabljate plastične vrečke?

Damjana Nemeš, 6. 2. 2019
fotografija andrej petelinšek
Kljub ukinitvi so v trgovinah ostale zelo lahke plastične nosilne vrečke za nepredpakirana živila. 
Aktualno

Ukinitev brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah ni prinesla večjih sprememb pri potrošnikih, večje nevšečnosti imajo obrtniki zaradi spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. 

S prvim dnem letošnjega leta so v slovenskih trgovinah ukinili brezplačne plastične nosilne vrečke, jih pa kupci sicer lahko na prodajnem mestu še vedno kupijo. Kljub tej prepovedi so ostale lahke plastične nosilne vrečke, namenjene za embalažo živil, ki niso predhodno pakirana, in sicer za zelenjavo, sadje, delikatesne in mesne izdelke. Vendar pa se tudi v primeru teh vrečk lahko trgovci sami odločijo, ali jih bodo obdržali ali bodo uvedli druge nadomestke, ki so sicer pri nekaterih trgovcih že na voljo. S spremembo, ki je nastopila v začetku tega leta, želi Slovenija zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, in sicer tako, da bi bila poraba teh vrečk na posameznika manjša od 90 do konca letošnjega leta, perspektiva, ki so si jo zastavili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), pa je, da bi se do konca leta 2025 poraba teh vrečk zmanjšala na 40 vrečk na posameznika. Želja MOP, predvsem pa pristojnega ministra Jureta Lebna je, kakor je mogoče zaslediti v medijih, da bi se v prihodnosti plastične nosilne vrečke pri nas popolnoma ukinile.


495d99dbc841ba3a15db4eeb3115c646
Robert Balen


Denar za ekologe
Kot so nam sporočili iz podjetja Hofer, brezplačne plastične vrečke za nakupe v njihovih trgovinah že pred uvedbo spremembe niso bile na voljo, kljub vsemu so na področju odgovorne porabe vrečk intenzivno osveščali javnost in svoje kupce. »Kot prvi večji slovenski trgovec smo že februarja 2018 v svojo redno ponudbo uvrstili trajnostno vrečko 'Manj je v(r)eč' iz trpežnega 100 % fairtrade bombaža, ki je obstojna veliko dlje od klasične nakupovalne vrečke, kupci pa jo lahko uporabljajo tako za sveža živila, kot so sadje ali zelenjava, kot tudi za pakirana živila. Vrečka izpolnjuje standarde pravične trgovine, s projektom pa želimo kupce spodbuditi k spreminjanju navad in k iskanju dolgoročnih rešitev, s pozitivnim učinkom na varovanje okolja. Obenem pet centov od vsake prodane vrečke namenjamo Ekologom brez meja in projektu Očistimo vode,« so še pojasnili. Še vedno pa so seveda na voljo brezplačne lahke plastične vrečke za sadje in zelenjavo, vendar, kot so pojasnili, testirajo na tem področju že nove alternative. Tudi pri trgovskem podjetju Mercator si prizadevajo za čim bolj trajnostno porabo materialov in energije, zato pospešeno iščejo možnosti in rešitve za to, da bi tudi potrošnikom olajšali spremembe navad. Mercator je sicer že pred desetimi leti samoiniciativno začel kampanjo Okolju prijazen sosed in je vsem gospodinjstvom v Sloveniji podaril trajnejšo veliko nakupovalno vrečko. Seveda pa opozarjajo, da ne moremo kot okolju neprijazne obravnavati samo plastične nosilne vrečke. »Vse nosilne vrečke, tudi papirnate, bio­- loško razgradljive, tekstilne imajo negativne vplive na okolje. Kupcem zato ponujamo vrečke iz 100 % reciklirane plastike in različne vrečke za večkratno uporabo, kmalu bomo uvedli bolj trajnostne rešitve tudi za tehtanje sadja in zelenjave,« so še pojasnili.

a1d5b77e8fe8a0c83a576e368641bdcd
Nataša Juhnov


Alternativa tudi kartonske škatle
Po odgovore smo se seveda obrnili tudi na upravo Spara in Lidla, ki sta poleg Hoferja in Mercatorja na slovenskem trgovskem trgu najmočneje zastopana, vendar do priprave prispevka odgovorov nismo prejeli. Smo pa zato želene odgovore dobili od podjetja Goričanka Kalamar, katerega partner je Spar Slovenija. Kot so nam pojasnili, delujejo v podjetju Goričanka dolgoročno, družbeno odgovorno in se svoje odgovornosti do okolja zavedajo ter to področje urejajo tudi sistemsko. »Trgovina je tisti sektor gospodarstva, ki je vedno najbolj izpostavljen pri tovrstnih spremembah, saj predstavlja v celotni verigi zadnji člen in najbolj pristen stik s končnimi porabniki. V okviru poslovnega sistema Spar zato pripravljamo tudi v naših marketih uvedbo inovativnih mrežastih vrečk za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo, papirnih nosilnih vrečk in trajnostnih nosilnih vrečk iz različnih bioloških materialov, strankam pa že od nekdaj kot alternativno nudimo kartonske škatle namesto nosilnih vrečk,« je povedal Srečko Kalamar, direktor podjetja Goričanka Kalamar, in dodal, da so sicer že pred tremi leti prenehali s ponudbo reklamnih nosilnih plastičnih vrečk, čeprav je po njih še vedno veliko povpraševanje. Kako pa so sicer kupci sprejeli uvedbo spremembe? »Pri kupcih opažamo vedno večjo ozaveščenost na področju nakupovalnih navad, saj s seboj pogosto prinesejo svoje vrečke ali košare, poslužujejo se tudi praznih kartonskih embalaž z naših pakirnih polic, ki jih sicer predamo naprej v reciklažo,« so nam sporočili iz Hoferja. Tudi pri Mercatorju ocenjujejo, da so potrošniki dobro obveščeni o spremembi, kot opažajo, ima veliko kupcev lastne vrečke. »Seveda je treba kateremu od starejših kupcev pojasniti, da so odslej tudi na samopostrežnih blagajnah vrečke plačljive, najdejo pa se tudi takšni, ki želijo namesto plačljive nosilne vrečke uporabiti zelo lahko vrečko za tehtanje sadja in zelenjave.«


Celovite in sistemske spremembe so nujne
Ukinitev brezplačnih plastičnih vrečk je eden izmed ukrepov, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju porabe plastičnih vrečk, posredno tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Vendar, kot opozarjajo tudi sogovorniki, samo ta ukrep ne bo veliko rešil. »Predvsem bo treba na vseh ravneh družbenega življenja narediti več na spremembi miselnosti ljudi o ohranjanju naše čudovite narave, ki je še vedno na zaskrbljujoče nizki ravni,« je poudaril Kalamar. Podoben pogled na problematiko so podali tudi pri Mercatorju. »Spremembe bi se morale začeti pri proizvodnji in načinih porabe. V želji po trajnostnem delovanju se ne smemo prenagliti in misliti, da lahko le z zamenjavo enega materiala z drugim rešimo problem. Brez celovitih sprememb v načinu razmišljanja in vedenja si ne moremo obetati pravih rezultatov.« V želji za dosego pravih rezultatov pa je že 8. julija 2017 začela veljati novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero sta bila na novo urejena vpis v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet, in sicer z registracijo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), ter vodenje evidence in poročanje ARSU o embalaži, dani v promet. Obveznost vpisa se, kakor pojasnjujejo pri MOP, nanaša na tiste osebe, ki dajejo embalažo v promet, nimajo pa obveznosti plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. »Do uveljavitve tega predpisa so se morale v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet in poročati o embalaži, dani v promet, vpisati samo tiste osebe, ki so obenem tudi plačniki okoljske dajatve, pristojni organ za to pa je Finančna uprava Republike Slovenije. Osebe, ki so letno dale v promet več kot 5.000 kilogramov embalaže, so morale enkrat letno ARSU poročati o embalaži, dani v promet. Obveznosti, ki so bile uveljavljene leta 2017, predstavljajo sedaj novost samo za osebe, ki dajejo letno v promet manj kot 5.000 kilogramov,« so še pojasnili. Vsi tisti, ki morajo ARSU posredovati poročilo o dajanju embalaže v promet za leto 2018, morajo to storiti do vključno 31. marca tega leta, sestaviti pa ga morajo na podlagi evidence, dane v promet, ki so jo morali voditi v letu 2018.

644f3c8df5da220c9b6f728a107d5696
Nataša Juhnov
Kljub ukinitvi so v trgovinah ostale zelo lahke plastične nosilne vrečke za nepredpakirana živila.

Birokracija ovira osnovno dejavnost
Lansko leto je sicer MOP sprejelo Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je sedaj v to poročanje oziroma evidentiranje zajela tudi okrog 100.000 dodatnih manjših obrtnikov in podjetnikov. »Nove obveznosti, ki jih je uvedla sprememba omenjene Uredbe, so prinesle za večino podjetij in obrtnikov nova administrativna bremena z vpisovanjem v evidenco ARSO, vodenjem evidenc o količinah in vrsti embalaže ter poročanjem v letu 2019. Uredba ne izboljšuje stanja in ravnanja z odpadno embalažo, razen ukrepov, ki vodijo do zmanjšanja uporabe plastičnih nosilnih vrečk zaradi skupne ideje EU. Seveda razumemo, da je treba skrbeti za okolje in da smo za to odgovorni vsi, vendar ne na način, da se za podjetja uvaja nove administrativne obveznosti, katerih posledica bi lahko bila uvedba novih dajatev. Tako se na primer mizarja, ki ovije in zaščiti izdelke za dostavo do kupcev, po novi Uredbi obremenjuje z dodatnimi obveznostmi kot embalerja, ne glede na količino porabljene folije,« nam je pojasnila Jožica Gregorec, sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota, in dodala, da je obrtnikom in podjetnikom v praksi težko razumljivo, za katero embalažo so zavezanci za poročanje oziroma kdaj nastane obveznost poročanja. Obrtniki in podjetniki so sicer morali že sedaj vso odpadno embalažo odpeljati pristojnim službam, zato smo povprašali enega od frizerjev iz Murske Sobote, ki ne želi biti imenovan, na kakšen način je ta odvoz potekal. »Vso embalažo od barv, lakov, pen in ostalih nevarnih snovi smo morali dati v posebne vreče za smeti, ki so seveda naš strošek. Ko se je posamezna vreča napolnila, smo jo odpeljali na komunalno podjetje, kjer so odpadno embalažo stehtali, nam izstavili račun, mi pa smo to potem plačali,« je povedal in dodal, da je sprememba omenjene Uredbe le še ena dodatna skrb zanje. »S tovrstnimi birokratskimi zadevami nas le omejujejo pri našem delu, vendar zakon je zakon, mi se ga bomo vsekakor držali, drugega ni,« je še povedal. »Iz prakse lahko potrdim, da se raznoraznih poročanj, statistik in pregledov nabira iz leta v leto več, tovrstna zakonska obvezna opravila pa že kar resno birokratizirajo osnovne cilje in naloge podjetnikov,« je povedal Kalamar. Birokratskih poti za podjetnike, obrtnike, gospodarstvenike, če želite tudi za »navadne ljudi«, je na vsakem koraku vedno več. Dokler bodo koristne za ljudi, za okolje, je njihova uvedba smiselna, ko pa bodo postale bolj kot ne ovira, se bo treba vprašati, ali je to edini način, da pridemo do pametnih in koristnih sistemskih rešitev za vse.

Nataša Juhnov
S prvim dnem letošnjega leta so v slovenskih trgovinah ukinili brezplačne plastične nosilne vrečke, jih pa kupci sicer lahko na prodajnem mestu še vedno kupijo. 
vrečke ekologija trgovine nakupovalni centri