vestnik

(SEJEM AGRA) Tradicionalno svež že 60 let

Damjana Nemeš, 19. 7. 2022
Nataša Juhnov
Sejem Agra vsako leto ponuja aktualne teme in nove trende s področja kmetijstva. Foto Nataša Juhnov
Aktualno

Dobro delo in vključevanje različnih deležnikov jih je postavilo na evropski zemljevid.

Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni velja za največjega v Sloveniji, ki s svojo ponudbo in strokovnim programom sega izven evropskih meja. Sejem že šestdeset let ponuja aktualne teme in nove trende s področja kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije ter tudi tako ostaja tradicionalno svež. Letošnja jubilejna Agra bo bogata z razstavnim programom ter strokovnimi srečanji in predavanji. Do začetka sejma, to je do 20. avgusta, so se oziroma se še bodo zvrstila strokovna ocenjevanja izdelkov.

Sejem je prvič potekal leta 1962, takrat še v bližini občinske zgradbe, kmalu pa se je zaradi širitve ponudbe preselil na sedanjo lokacijo, kjer ima sicer sedež družba Pomurski sejem, pod okriljem katerega poteka Agra. Razvoj sejma ni bil enostaven, nam je povedal izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Nicolas Erjavec. V začetnih letih sejma je bila namreč Slovenija še del skupne države Jugoslavije. To je pomenilo, da se je sejma udeleževalo veliko razstavljavcev iz bivše skupne države. Z osamosvojitvijo je ta trg odpadel.

sejem-agra, agra-2022, boris-egić
Damjana Nemeš
Boris Nicolas Erjavec, izvršni direktor Pomurskega sejma: "Ko delaš neko zgodbo, jo moraš graditi na osnovah." FOTO Damjana Nemeš



»Seveda se je začela v tistem času razvijati slovenska industrija, tako smo hkrati začeli pridobivati veliko dobrih razstavljavcev iz Slovenije. Prav tako smo začeli iskati nove partnerje iz preostalih tujih držav, ki takrat še niso bili v tolikšni meri prisotni pri nas. Z dolgoletnim, predvsem pa dobrim delom in vključevanjem različnih institucij se je Agra postavila na zemljevid evropskega pomena. Pomembno je, da tudi v prihodnje gradimo na kakovosti ter vključujemo vse pomembne deležnike, ki sooblikujejo slovensko in evropsko kmetijstvo. Le na ta način bomo sooblikovali njun razvoj.«

Sejem Agra, ki zadnja leta poteka šest dni, je v preteklosti trajal deset dni. »Verjamem, da prodajalci morda tudi sedaj ne bi imeli nič proti, če bi sejem trajal dlje, bi pa večina podjetij, ki se na sejmu predstavlja in navezuje stike s partnerji, raje imela krajši sejem, saj bi bili posledično manj dni odsotni iz pisarn. Zadostiti skušamo vsem in upamo, da nam uspeva,« razloži izvršni direktor družbe, ki pripravlja sejem.

Pomemben del so mednarodna ocenjevanja

Sejemska ponudba je skozi leta vse bogatejša, na kar močno vpliva razvoj tehnologije, naprednejše kmetijske mehanizacije. Več je poudarka na robotizaciji in avtomatizaciji, česar v preteklosti ni bilo. Zaradi tega je vsako leto več razstavljavcev: tako imenovano presečno leto je bilo 2019. »Potem so se zaradi koronavirusa stvari nekoliko ustavile. Kot kaže, se sedaj vračamo k številkam iz leta 2019, tako da bo letošnji sejem ponovno v podobnem obsegu. Seveda nas ne veseli, da imamo v neposredni bližini vojno, ki povzroča določenim podjetjem probleme z dobavami materialov, strojev ali drugih stvari, tako da nekaj tveganja še ostaja. Seveda pa ostajamo optimistični in upamo, da se bo trend rasti števila razstavljavcev nadaljeval,« podčrta Erjavec.

Pomemben del sejma so mednarodna ocenjevanja kakovosti, ki so se začela pred 48 leti. Leta 1974 je bilo organizirano prvo uradno strokovno ocenjevanje vin, leta 1980 strokovno ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, leto zatem še strokovno ocenjevanje kmetijske mehanizacije. Leta 1987 je prvič potekalo strokovno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, nekaj manj kot deset let kasneje se je začelo še strokovno ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, pred 21 leti pa se je začelo ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo. Medalje z ocenjevanj pod okriljem sejma so za proizvajalce odlično promocijsko in tržno sredstvo, hkrati pa njihovim izdelkom prinesejo objektiven dokaz kakovosti.

»Ko delaš neko zgodbo, jo moraš graditi na osnovah. Vedno smo želeli, da bi bil sejem več kot le nekajdnevni dogodek. Želeli smo ustvariti blagovno znamko, hkrati pa dvigovati tako prepoznavnost sejma kot prepoznavnost izdelkov s pomočjo ocenjevanj kakovosti.« Teh se poleg predstavnikov največjih industrij udeležuje čedalje več manjših proizvajalcev, katerih izdelki se po kakovosti lahko enakovredno kosajo z največjimi.


Ključni dejavnik za vsakoletno izvedbo Agre je projektni tim, ki največji kmetijsko-živilski dogodek pri nas začenja organizirati že eno leto pred njegovim odprtjem. Kot nam je še pojasnil Erjavec, je težko meriti v številkah, koliko posameznikov prispeva svoj delež pri organizaciji. »Na Pomurskem sejmu nas je zaposlenih dvanajst, v organizacijo sejemskih prireditev smo vpleteni vsi. Seveda sami brez zunanjih partnerjev in strokovnih sodelavcev ne bi zmogli. Že samo pri programskem svetu se število vključenih oseb vrti okrog šestdeset, potem so tu še njihovi podizvajalci in partnerji. Zavedamo se namreč, da gre na eni strani sejma za komercialno plat, po kateri nagovarjamo razstavljavce, in po drugi strani za strokovno plat, saj smo eden vodilnih sejmov na evropski ravni. Gre za res poseben in zahteven projekt, ki pa ga uspešno vodimo že 60 let.«