vestnik

Sirarstvo Kosi: Hleve preuredili v sirarno in delajo svoje jogurte, maslo, mehke sire z okusi 

Janko Votek, 15. 5. 2018
Nataša Juhnov
Alja in Janko Kosi sta po opravljenem razvojnem delu v domači kuhinji začela predelovati mleko v domači sirarni.
Aktualno

Kmetija Kosijevih v Ključarovcih v današnjem času sodi med manjše kmetije. Še dobrih deset ali dvajset let nazaj bi to bila v Prlekiji večja kmetija. Gospodar Franc, ki zase pravi, da je danes že upokojenec, je na takrat 15- in danes 35-hektarski kmetiji (20 hektarjev zemlje imajo v najemu) z ženo Elizabeto bil usmerjen v živinorejo.

Na prvem mestu je bila prireja mleka, reja govejih pitancev, dolgo časa pa sta vztrajala tudi pri reji plemenskih svinj in prodaji odojkov. Sestavni del je bila tudi konjereja. Iz Kosijevega hleva je prišlo lepo število uspešnih kasaških konj.

Mlekomat pomagal k prepoznavnosti

Sin Janko je profesionalno pristal sicer v povsem drugih vodah, po poklicu je elektroinženir, in je zaposlen kot procesni programer v Vipolu, a ga poklic in zaposlitev nista odtrgala od kmetije. Pravi, da je bil v delo na kmetiji ves čas aktivno vpet. Po statusu se je ves čas štel za polkmeta. Ne samo v smislu, da bi pomagal staršema pri delu, ampak ga je kmetija začela privlačiti na malo drugačen način. V času, ko je bilo kmetijstvo, predvsem pa odkupne cene mleka, na tleh, mu je uspelo starša prepričati, da so kupili mlekomat in ga postavili v Ljutomeru. To je bil prvi premik, ki je pokazal, da se z nekaj napora in tveganja lahko zasluži nekaj več. Četudi je cena mleka v mlekomatu enaka ceni mleka v trgovini, ostane velik del zaslužka kmetu. Potrošnik dobi na mlekomatu polnomastno mleko, v trgovini pa že posnetega.


Mlekomat je kmetiji pomagal pri prepoznavnosti v lokalnem okolju. To, da so kupci cenili kakovost mleka, ga je spodbudilo k razmisleku o nadgradnji zgodbe z mlekom. V hlevu imajo od 15 do 18 krav molznic. Kljub dobrim rezultatom v mlečnosti in stalno dobri kakovost mleka, je to še vedno podcenjeno. Janka Kosija je pritegnila predelava domačega mleka, zato se je pred skoraj desetletjem začel usposabljati in si pridobivati znanje za kakovostno predelavo mleka. Izkušnja z mlekomatom ga je prepričala, da so tudi za doma predelano mleko v mlečne izdelke dobre možnosti na trgu. Vsi člani družine priznavajo, da jim je mlekomat odprl vrata v nekaterih javnih zavodih, ki jih oskrbujejo z mlekom – trenutno sta to dve šoli in Dom starejših v Ljutomeru.

Jogurti, maslo in mehki siri

»Po opravljenih tečajih in nakupu kultur za profesionalno predelavo mleka v različne izdelke, se je začel naslednji korak, ki mu pravim razvojni. Ko se je začel ta del, se je pri starših verjetno pojavilo nekaj strahu pred velikim tveganjem, kar je povsem razumljivo. Zato sem prvo mleko, ki sva ga z ženo Aljo predelala, kupil v našem mlekomatu. Po prvih kuhinjskih uspehih z jogurti in maslom, ki smo ga lahko takoj prodali, so se vrata postopoma odpirala in v kuhinji sva začela s siri.« Z razvojem izdelkov in vse večjo prepoznavnostjo ter rastočo prodajo je kuhinja postala premajhna. »Zato smo se odločili za naložbo v lastno sirarno in malo trgovinico, kjer bomo ponujali svoje izdelke. Preureditev prostorov – nekdanjih hlevov – z nakupom vse potrebne tehnološke opreme nas je stala 40 tisoč evrov. Ta del naložbe smo pokrili z lastnimi viri. Sofinanciranje s strani Sklada za razvoj podeželja je izrazito nestimulativno, zato smo od prijave na razpis odstopili,« je povedal Janko Kosi.
Trenutno uspešno proizvajajo jogurte, maslo in mehke sire z različnimi okusi. V svoji razvojni kuhinji sta že preizkusila izdelavo poltrdega in trdega sira. Izkušnje torej imata in bosta s proizvodnjo začela, ko bo dokončno nameščena ustrezna tehnološka oprema v zorilnici sira – gre za klimatsko napravo, ki zagotavlja pogoje za zorenje trdih in poltrdih sirov.

5ae6396ac1ac6b596dfe99cfefbc7cf5
Nataša Juhnov
Trenutno predelajo in sami prodajo tretjino namolženega mleka.

Sirarno s trgovinico so odprli konec prejšnjega meseca, kar naj bi kmetiji zagotovilo postopno rast obsega proizvodnje. Cilj Kosijevih je, da postopoma predelajo in prodajo vse svoje mleko. Če se bo izšla zgodba o mladem prevzemniku, bo Janko Kosi vsaj del denarja vložil v primarno proizvodnjo, pravi. Trenutno so na dvorišču omejeni in nimajo možnosti za prosto rejo krav molznic. Imajo pa sedem hektarjev zemlje, kjer želijo urediti pašnike in začeti s prosto rejo krav molznic. To pomeni še en korak naprej v kakovosti mleka in posledično tudi izdelkov. Kot je povedal, zaenkrat ostajajo v okviru obstoječe črede in jih industrijska reja goveda ne zanima.

Nataša Juhnov
Ob sirarni je tudi trgovina, kje bodo ob domačih mlečnih izdelkih ponudili izdelke sosednjih kmetij.