vestnik

Škoda požarov na Krasu bo ocenjena do sredine septembra, država bo zaprosila za evropski denar

R.Š., 28. 7. 2022
Bobo
Vlada se je na današnji seji seznanila z delnim poročilom o intervenciji ob požaru v naravnem okolju na goriškem Krasu.
Aktualno

Slovenija bo za pomoč pri saniranju škode zaprosila solidarnostni sklad Evropske unije.

Na podlagi delnega poročila o intervenciji na goriškem Krasu, ki je še v teku, znaša skupna površina požarov na slovenski strani, po grobih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije, okoli 3500 hektarjev, od tega je približno 2700 hektarjev gozda. Približno polovico gozdne površine predstavljajo gozdovi črnega bora, polovico pa listnati gozdovi. Točna površina in obris požarišča bo znana v naslednjih dneh, saj je intervencija še v teku in državni načrt ostaja aktiviran.

Po današnji seji vlade je državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec povedal, da je vlada naložila ministrstvu za obrambo za pripravo ocene skupne neposredne škode požarov na Krasu in obrambnemu ter ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da zaprosita solidarnostni sklad EU za pomoč. Slovenija je namreč v preteklosti že štirikrat zaprosila ta sklad za pomoč, in sicer zaradi poplav in žleda, skupno ja dobila 48 milijonov evrov iz tega naslova. Kot je dejal Črnčec, je državni načrt za požar na Krasu še zmeraj aktiven, a kmalu pričakujejo epilog in do sredine septembra oceno škode. V preteklosti so bili izplačani zneski med 7,5 in 18 milijonov evrov, predpogoj pa je dosežen prag škode, ki naj bi znašal 279 milijonov evrov, da se ta lahko s pomočjo sklada sorazmerno povrne. Denar bo namenjen popravilu infrastrukture, ki je utrpela požarno škodo.

Spremembe zakona za izplačilo nagrad

Ob tem ima obrambno ministrstvo nalogo, da do konca avgusta pripravi spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi bi rešili vprašanje nagrad prostovoljcem, gasilcem in vsem, ki so bili aktivirani ob požarih. Po besedah državnega sekretarja bo pomoč mogoče koristiti pod določenimi pogoji, ki jih bo jasno nastavilo obrambno ministrstvo, osnovni pogoj pa bo aktiviran državni načrt za večje požare v naravnem okolju. Kot vemo, so se ob napovedih "dnevnic" za prostovoljne gasilce, v višini 94,50 evrov za sodelujočega prostovoljnega gasilca oziroma prostovoljca za več kot osem ur dela na dan oziroma 63 evrov za do osem ur dela na dan, pojavile ovire ob izplačilih s strani prostovoljnih gasilskih društev, saj to v praksi glede na zakonodajo ni povsem izvedljivo. Podjetnik Ivo Boscarol je ob tem napovedal, da bo znesek finančnih nadomestil za gasilce podvojil, s strani samih gasilcev pa so prišle kritike, da plačevanje prostovoljnih gasilcev ni potrebno in, kot je dejal poveljnik pomurskih gasilcev, lahko pomeni "konec prostovoljnega gasilstva".

V požaru je sicer do današnjega dne sodelovalo 12526 gasilcev in 2898 gasilskih vozil, ob tem pa še okoli 2500 podpornega osebja iz Civilne zaščite, Policije, Nujne medicinske pomoči, Rdečega križa Slovenije, Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, zračnih sil, Slovenske vojske, Enote za hitre intervencije, Zavoda za gozdove, Slovenskih državnih gozodv in prostovoljcev. Zabeleženih je bilo 62 poškodb. Nobena izmed njih, pa kot piše v poročilu, na srečo ni bila hujša. Prek mehanizma EU na področju civilne zaščite in bilateralno je bilo v Slovenijo skupno napotenih: 9 helikopterjev, 5 letal in 1 gasilska enota (4 vozila in 9 oseb) iz skupno 7 držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Srbija).