vestnik

Slovencem brez državljanstva več vpisnih mest. Kako zadovoljni so na monoštrski gimnaziji?

Maja Hajdinjak, 9. 2. 2022
Damjana Nemeš
Na monoštrski gimnaziji so nedavno praznovali visok jubilej.
Aktualno

Nedavno je začel veljati nov pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. V njem sta se med drugim spremenila 4. in 5. člen, ki določata vpis na visokošolske zavode v Sloveniji.

Vlada RS je ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že 8. julija 2021 naložila, naj pripravi spremembe predpisov, ki bodo omogočile ustrezno obravnavo Slovencev brez slovenskega državljanstva v vpisnem postopku. Po do sedaj veljavnem pravilniku je veljalo, da razpoložljiva mesta na posameznih študijskih programih najprej zasedejo državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske unije, šele nato tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva. To je zamejcem in izseljencem, ki spadajo v to kategorijo, pogosto oteževalo dostop do študija v matici. S spremembo pravilnika pravice teh in tujcev ne bodo več izenačene, temveč bodo imeli Slovenci brez slovenskega državljanstva pri vpisu prednost pred tujci. Zanje se tako uvajajo ločene kvote vpisnih mest, ki niso omejene. Omejene kvote ostajajo le za tujce.

monošter, publikacija, gimnazija-v-monoštru
Damjana Nemeš
Norbert Gerenčer, profesor slovenskega jezika na gimnaziji v Monoštru, spodbuja tamkajšnje dijake za študij v Sloveniji. Foto Damjana Nemeš

Spremembo pravilnika podpirajo tudi na Gimnaziji sv. Gotharda v Monoštru. Profesor slovenskega jezika Norbert Gerenčer je dejal, da so veseli novega pravilnika in tega, da se bo njihovim dijakom, ki želijo študirati v Sloveniji, lažje vpisati na slovenske fakultete. »S tem bomo lahko dobili novo generacijo strokovnjakov z izobrazbo visoke kakovosti,« je dejal. Dijake zmeraj spodbujajo s primeri tistih, ki so študirali v Sloveniji. »Povemo jim, da so uživali na študiju v Sloveniji in da so vsi našli dobre službe v Sloveniji ali na Madžarskem. Poleg tega seveda zmeraj dobimo informacije o datumih informativnih dnevov in jim predlagamo, naj se jih udeležijo.« Trije od lanskih maturantov v tem šolskem letu obiskujejo celoletni tečaj slovenskega jezika na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa se nameravajo vpisati na različne fakultete v Ljubljani oziroma Mariboru. Podobne načrte ima v letošnjem letu ena dijakinja, pove Gerenčer. »Tisti, ki gredo študirat v Slovenijo, se večinoma vrnejo in delajo v prvi vrsti v Porabju pri slovenskih organizacijah, v šolah ali podjetjih, kjer potrebujejo delovno silo z znanjem slovenščine.«