V skupnosti Start:up Slovenija, neodvisni platformi slovenskega start up ekosistema, pravijo, da je Slovenija dežela start upov. »V to verjamemo in tudi rezultati to dokazujejo. Po Kickstarterju (spletna platforma za množično financiranje, op. p.) smo najuspešnejša država na svetu po številu uspešnih kampanj na število prebivalcev,« pove Urban Lapajne, vodja projektov v omenjeni skupnosti, in doda, da se to lahko ocenjuje s pomočjo dosežkov podjetij. Na katerem področju se pojavi največ idej, je težko oceniti, saj start up podjetja priložnosti in rešitve iščejo povsod.
Poslovne ideje pogosto izvirajo tudi iz prostočasnih dejavnosti oziroma hobijev. Dokaz za to je razvoj harpune nove generacije v Radencih. »S prijateljem se ukvarjava s podvodnim ribolovom in sprva sva razvijala nove koncepte na obstoječih izdelkih. Potem greš kot vsak športnik skozi evolucijo. Najprej kupiš začetno opremo, kasneje malo boljšo, ko pa sem prišel do najboljše, sem videl, da obstaja veliko potenciala za izboljšave in da se na obstoječih proizvodih ne da optimizirati stvari, ki sem jih želel v harpuni,« razlaga Martin Pereza, idejni vodja start up podjetja Interceptor. Bančnik po poklicu je spoznal ljudi različnih profilov in se z njimi povezal tudi prek podvodnega ribolova. Iskal je strokovno znanje, izkušnje, nasvete in tehnologijo za izdelavo izdelka. »Zasnovo smo zastavili tako, da je treba v izdelek vključiti širok spekter strokovnih znanj in tehnologije za obdelavo. Ker teh nisem imel, sem jih poiskal in na ta način uspel vzpostaviti mrežo partnerskih izvajalcev, s katerimi smo razvijali produkt,« pravi direktor. V treh letih je štiričlanska ekipa razvila prvi izdelek, ga testirala, izboljševala in leta 2019 z njim prodrla na tržišče.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Žuti za zgodovinski uspeh. Gorica - Beltinci Klima Tratnjek 1 : 1
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec v goriškem športnem parku lovijo sploh prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura. Spremljajte z nami.
Najvišji cenovni razred
Navdušen podvodni ribič in potapljač razloži, da obstajajo različni tipi lova. »V različnih morjih ribe lovijo z različnimi tehnikami. Temu se prilagaja tudi oprema. V harpuni, s katero smo stopili na domači trg, smo videli optimalno rešitev za lov v Sredozemskem morju. Potem pa obstaja na primer še oceanski tip lova, pri katerem veljajo druge specifike.« Posamezni deli harpune so izdelani strojno, drugi ročno in po besedah Pereze prav ročno delo izdelku da dušo. Produkt, ki so ga prvega dali na trg, je maloserijski. »Razvili smo harpuno najvišjega funkcionalnega dometa in zato spadamo v najvišji cenovni razred.« Na začetku sogovornik ni razmišljal o tržnem principu, nekaj harpun je izdelal za prijatelje, toda ker je v to veliko vlagal, se je odločil registrirati podjetje. Ko so bili z nastalim izdelkom zadovoljni, jih je čakal še večji izziv, uveljavitev na trgu. Začeli so na slovenskem in hrvaškem tržišču, vendar sta bila velikemu zanimanju navkljub premajhna. »S količinami, ki jih prodamo lokalno, bi težko obstali, zato je treba narediti preboj na tuje tržišče, kar je največji izziv.« Pristavi, da se ekipa še prebija, saj je treba kakovostno informirati tuje kupce o prednostih in posebnostih izdelka. Gre pa tudi za produkt, ki bi ga vsak pred nakupom rad prijel v roke. Njihove harpune so že kupili v Grčiji, Španiji in ZDA. To so prvi koraki, poudarjajo, soočiti pa se morajo tudi z lokalno uveljavljeno konkurenco in preiti v zavest potrošnikov. »Najboljša reklama je zadovoljen kupec in to je referenca, na kateri skušamo graditi. Sedaj se pripravljamo na sezono, ki na sredozemskem območju traja od maja do novembra, in želimo jo najbolje izkoristiti,« pravi Pereza.
Razvijajo nova modela
Ekipa Interceptorja je razvoj produkta financirala iz lastnih sredstev, po registraciji podjetja pa so se prijavili na razpis Slovenskega podjetniškega sklada in prejeli podporo za razvoj novih produktov. »To je bil pomemben dejavnik, začeli smo tudi sodelovati s skladom in Tovarno podjemov. Mreža strokovnjakov, s katerimi lahko potem pokrivaš različna področja, od optimizacije procesov, prodaje do priprave digitalne kampanje, ki jo sedaj pripravljamo, je velika dodana vrednost.« Podjetje za zdaj prodaja dva modela harpun, primarno razvita za sredozemski tip lova, razlikujeta se le po dolžini. Razvijajo tudi dva nova modela za potrebe oceanskega tipa ribolova. V prihodnje si želijo povečati prodajo na tujih trgih, obenem pa ohraniti prisotnost in vzajemnost sodelovanja na domačem tržišču. Kljub temu da je ta majhen, obstaja nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo. To je za Perezo kazalec, da gre za šport z velikim potencialom. »Predvsem z vidika, da človeka ponovno usmerja k naravi. Podvodni ribolov je eden ob najbolj selektivnih tipov lova, saj se lovi na dah, ribo pa imaš možnost uloviti le v času zadrževanja sape. Težko jo je zadeti, zato se večkrat zgodi, da prideš domov brez ulova. In prav zaradi tega je ta lov zelo prvinski, ne morem reči etičen, ampak vseeno najbolj daje v ospredje simbiozo z naravo,« poudari.
Konkurence nimajo
Še eno od pomurskih zagonskih podjetij je AviRings, ki razvija sledilno tehnologijo za golobe pismonoše v obliki mini obročka. »Že več kot 30 let se ukvarjam s tekmovanji z golobi pismonoši in tu je tehnika malo zastala. Beseda je na to ob neki priložnosti nanesla med kosilom s sošolcem s fakultete, ki se ukvarja s programiranjem, razvojem elektronskih naprav. Dobila sva idejo, da bi bilo dobro razviti tak produkt, glede na to, da obstaja povpraševanje,« začetke opisuje Gašper Tompa iz Odranec. Z Damirjem Škrabanom iz Murske Sobote sta združila poznavanje panoge enega in tehnično znanje drugega.
Sogovornik pove, da se z golobi pismonoši tekmuje že več kot sto let. Golobe odpeljejo na neki kraj, jih spustijo, ob njihovem vračanju domov pa se računa hitrost leta. »Zanimivo je, da tudi če golobe peljemo večkrat na isti kraj, se vrnejo iz različnih smeri, tudi hitrost je drugačna. Tako se pojavi radovednost, kje golob leti, na kakšni zračni liniji, ali se izogiba naravnim danostim, skratka, kaj se mu na poti dogaja. Z našimi obročki lahko ugotovimo pot goloba, izmerimo dejansko hitrost in marsikatero zanimivost o vedenju ptice v zraku. Narejen je namreč tako, da se intervalno vklopi in posname koordinate, mi pa dobimo celotno pot letenja,« razloži. V podjetju AviRings so dokončali razvojno fazo in pred dvema mesecemema začeli prodajati izdelek po prednaročilih. Tompa pove, da zanimanje za obroček s sledilno tehnologijo prejemajo iz vsega sveta, saj konkretne konkurence na trgu nimajo. »Golobarska radovednost je tako velika, da bi produkt vsak želel, če ne drugega, vsaj poskusiti.« V Sloveniji so obročke bolj ali manj le testirali, sedaj pa merijo na globalni trg. Športno golobarstvo je v Evropi najbolj razvito v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, po besedah Tompe pa je po zaslugi Kitajcev postal luksuzni šport. Ti z vlaganjem denarja in vrtoglavimi zneski za golobe spreminjajo tudi razmere v Evropi. Novembra lani je eden od kitajskih zbiralcev na dražbi za golobico New Kim odštel milijon šeststo tisoč evrov in tako postavil rekord v vrednosti tekmovalnih golobov.
Prvi kupci so zelo pomembni
Tompa poudarja, da je pri zagonu podjetja ideja dosti vredna, ne pomeni pa nič, če se ne razvije. Njemu in partnerju je velik zagon dala prijava na razpis Slovenskega podjetniškega sklada, kar so jima svetovali in pri tem pomagali v Pomurskem tehnološkem parku. Njuni načrti so sedaj usmerjeni v izpopolnitev programske opreme, ki pomaga razumeti z obročkom pridobljene podatke. »Obroček je snemalna naprava, ki podatke posname in shrani. Ko jih preberemo, jih naložimo v program, nato pa jih je treba obdelati ter narediti analizo uporabniških izkušenj.« Ugotovijo lahko marsikaj. Sogovornik kot primer navede čudno obnašanje golobov na posameznem območju. Če opazijo pospešitev hitrosti, zasuke, to verjetno pomeni napade ujed in poskus bega. Iz tega lahko uporabnik dobi informacijo, naj jih tam ne spušča, da ne bi utrpel izgube. »Ukvarjamo se tudi z implementacijo raznih portalov, ki natančno merijo vreme, vetrove. Skušamo ugotoviti vpliv vetra na krivuljo leta goloba, koliko jih veter potiska iz idealne linije …« Nadaljnji razvoj bo temeljil na uporabniških izkušnjah.
Statistika po besedah podjetnika kaže, da okoli 90 odstotkov start up podjetij zaradi številnih ovir na poti ne uspe. Kot enega od razlogov omeni ideološko predstavo ideje, ki nima realne podlage. Pristavi pa, da je v Sloveniji dobro razvit podporni mehanizem start upov, obstaja veliko pospeševalnikov in agencij, ki mlada podjetja podpirajo, jim svetujejo in pomagajo. Pri tem je treba poudariti tudi subvencije. Ena od ovir, s katero se ekipe srečujejo pri uresničitvi projekta, je kapital. Tompa in Škraban sta se odločila za sistem prednaročil. Kupci bodo financirali nakup produkta z določenim popustom in jima tako pomagali zbirati sredstva za proizvodnjo. Pri tem poudari, da so prvi kupci najpomembnejši in z njimi bosta intenzivno sodelovala naprej. »Nedvomno se bodo pojavila vprašanja, možnosti za izboljšave in ravno ti prvi kupci bodo bistvenega pomena, zato je treba negovati poseben odnos z njimi,« pristavi. Kasneje je veliko odvisno tudi od razširitve dobrega glasu o produktu.
Podporno okolje igra svojo vlogo
Oba direktorja sta poudarila pomembno vlogo pomoči in svetovanja na novi podjetniški poti. Lapajne iz skupnosti Start:up pojasnjuje, da so mlade ekipe najmočnejše v zagnanosti in vztrajnosti, hkrati pa je tudi neizkušenost dobra. Če bi vedeli, kaj jih čaka, je vprašanje, ali bi šli na to pot. »Kar jim manjka, so izkušnje in nekaj modric. To pa jim lahko doprinesejo mentorji in podjetniški programi, ki jih opremijo z izkušnjami in lekcijami, s pomočjo katerih si prihranijo potencialne napake.« Podporno okolje sestavljajo različni subjekti, tudi zasebni vlagatelji. Vodja projektov v skupnosti Start:up Slovenija zato sklene, da prav kombinacija javnega in zasebnega ekosistema gradi in potencira vrhunske rezultate.