Predsednik Pahor je danes v predsedniški palači nagovoril državljane, z nagovorom se mu bo pridružil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Marijan Križman. Pred tem sta skupaj položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini. Pred predsedniško palačo bo med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske, ob prazniku pa bo v predsedniški palači tudi dan odprtih vrat.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
Pahor je med drugim izpostavil, da današnji praznik slavi uporništvo, saj smo se Slovenci v polpretekli in novejši zgodovini dvakrat postavili po robu okupatorju. "Uporništvo, se zdi, je skozi naše narodno zorenje postalo del narodnega značaja," je dejal. Poudaril je, da bo narod, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal v boju proti okupatorju, ne glede na njegovo vojaško silo. "To velja danes in velja za vojno v Ukrajini, kjer ima ukrajinski narod moralni prav," je dejal.
V Sloveniji si po besedah predsednika republike želimo, da bi bilo trpljenja v Ukrajini čim prej konec, da bi nastopil mir in da bi se spori, zapleti in razhajanja med dvema sosednjima državama urejali po mirni poti: "V tem smislu naj bo danes naš državni praznik klic solidarnosti z ukrajinskim narodom, hkrati pa tudi klic k miru in mirnemu reševanju tega spora in vseh sporov po vsem svetu, da bi lahko v Evropi in v mednarodni skupnosti vladala mir in varnost, ki si ju otroci zaslužijo, da bi lahko razvili svoje talente in sanjali svoje sanje."
Pahorju se zdi pomembno, da ne pozabimo najbolj slavnih dni svoje zgodovine, saj iz njih črpamo narodni pogum in moralni credo. Med te "sijajne zgodovinske dogodke" po njegovih besedah sodi tudi partizansko gibanje sredi prejšnjega stoletja, "ki mu je v sodelovanju z zavezniki uspelo osvoboditi Evropo fašističnega in nacističnega jarma".
"Če smo sredi druge svetovne vojne stali na različnih bregovih", pa se to po besedah Pahorja ni zgodilo, ko smo se osamosvajali in branili odločitev, da ustanovimo lastno državo. "Takrat - tudi zavedajoč se nevarnosti vnovičnega bratomornega boja - smo stopili skupaj in obranili našo domovino, našo državo, ki jo danes ohranjamo in razvijamo za interese in sanje naših otrok in njihovih otrok," je sklenil nagovor.
Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto. Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.