vestnik

Slovenija privlačna za Avstrijce

Timotej Milanov, 21. 1. 2019
Nataša Juhnov
Proizvodnja družbe Xal v Murski Soboti. 
Aktualno

Avstrijska podjetja pomembna za Pomurje. Gospodarstvo v regiji je že tradicionalno vezano na avstrijski in nemški trg, saj gre tja več kot polovica pomurskega izvoza. 

Uradno predstavništvo avstrijskega gospodarstva v državi Advantage Austria Slovenija je poslalo izjavo za javnost, v kateri so ocenili podjetniško klimo v Sloveniji. Kot navajajo, so avstrijska podjetja s 3,5 milijarde evrov največji tuji investitor v Sloveniji, njihove naložbe pa predstavljajo okoli četrtino vseh neposrednih tujih naložb v državi. Kot še poudarjajo, v Sloveniji trenutno posluje več kot tisoč podružnic z večinskim avstrijskim kapitalom, ki zaposlujejo okoli 20 tisoč ljudi. »Slovenija je danes – gledano na število prebivalcev – najpomembnejši gospodarski partner Avstrije,« pravi direktor Advantagea Austria Peter Hasslacher.

Ključna uvedba dualnega sistema

Po rezultatih ankete, ki so jo izvedli, več kot 90 odstotkov avstrijskih podjetnikov meni, da bo Slovenija tudi v letu 2019 privlačno investicijsko okolje, 60 odstotkov vprašanih pa je mnenja, da se je gospodarsko stanje v preteklem letu izboljšalo in bo tudi v letu 2019 ostalo nespremenjeno. Več kot polovica vprašanih podjetij napoveduje, da se jim bodo v naslednjem letu povečali prihodki in število naročil.

Podatki Pomurske gospodarske zbornice
Družbe s tujim kapitalom v Pomurju zaposlujejo 2.841 delavcev, družbe z mešanim kapitalom pa še dodatnih 2.001, kar skupaj predstavlja 30 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v regiji.
Podjetja s tujim kapitalom ustvarijo za 695 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in podjetja z mešanim še dodatnih 270 milijonov evrov, torej skupaj za 966 milijonov evrov prihodkov, kar je 39 odstotkov vseh prihodkov, ki jih ustvarijo gospodarske družbe v regiji.


»Slovenija ponuja zelo privlačno poslovno okolje. Avstrijska podjetja in vlagatelji se zavedajo, da imajo v neposredni bližini, tik pred vrati, nadvse zanimiv, dinamičen, stabilen, konkurenčen in zanesljiv trg, ki ponuja številne možnosti,« še pove Hasslacher.
Pri tem si glede na izsledke omenjene ankete skoraj 40 odstotkov podjetij želi zmanjšanja davčnih obremenitev, poleg tega si vprašani želijo še manj administrativnih ovir, večjo fleksibilnost trga dela ter stabilizacijo političnih razmer, srečujejo pa se tudi s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Pri tem predlagajo uvedbo dualnega sistema izobraževanja, pri katerem bi kombinirali poklicno izobraževanje v šoli s praktičnim usposabljanjem v podjetju. V ta namen slovenski in avstrijski partnerji izvajajo tudi čezmejni projekt Innovet, v ospredju katerega je obnovitev sekundarnega poklicnega izobraževanja. »Za začetek smo se osredotočili na usposabljanje kovinskih tehnikov s specializacijo v varjenju, kajti pomanjkanje tega kadra je še posebej veliko, možnosti na trgu dela pa so odlične. V naslednjem šolskem letu bomo skupaj s projektnimi partnerji ponudili tudi prva pilotna usposabljanja za mlade. Dijaki Šolskega centra Ptuj bodo večino svojega praktičnega usposabljanja preživeli v podjetju, med drugim pri avstrijskem proizvajalcu žerjavov Palfinger v Mariboru,« so zapisali.

image
Magna v Hočah tudi išče slovenske delavce.Igor Napast


S podjetji v avstrijski lasti dobre izkušnje Številne gospodarske družbe v avstrijski lasti delujejo tudi v Pomurju, med njimi Kema, Saubermacher Slovenija, Arcont in Xal. Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah pravi, da imajo v zbornici pozitivne izkušnje pri sodelovanju z avstrijskimi podjetji, večina jih je članov PGZ in pet direktorjev iz teh podjetij je tudi članov upravnega odbora PGZ. Grah pojasnjuje, da v Pomurju po zadnjih podatkih Ajpesa deluje skupaj 1.875 gospodarskih družb, od tega jih je 195 s tujim kapitalom in 53 z mešanim. Je pa pomursko gospodarstvo že tradicionalno vezano na to okolje, saj gre v primeru 40 največjih podjetij s tujim ali mešanim lastništvom v regiji večinoma za avstrijska in nemška podjetja. »To nakazuje tudi pomurski izvoz, saj gre več kot polovica vsega izvoza prav v tedve državi. V Nemčijo 34,3 odstotka in v Avstrijo 21,8 odstotka. Stopnja rasti izvoza v Nemčijo je 18,8 odstotka in v Avstrijo 9,9 odstotka na leto,« še pove Grah.
Po podatkih PGZ družbe s tujim kapitalom v Pomurju zaposlujejo 2.841 delavcev, družbe z mešanim kapitalom pa še dodatnih 2.001, kar skupaj predstavlja 30 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v regiji. Podjetja s tujim kapitalom ustvarijo za 695 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in podjetja z mešanim še dodatnih 270 milijonov evrov, torej skupaj za 966 milijonov evrov prihodkov, kar je 39 odstotkov vseh prihodkov, ki jih ustvarijo gospodarske družbe v regiji. Omenjena podjetja prihodke na letni ravni povečujejo za 24 odstotkov, njihova dodana vrednost pa je nekoliko nad pomurskim povprečjem.