Zakaj ste bili slovenski policisti na albansko-grški meji?
»Osnovna namena operacije sta bila pomoč albanski policiji pri nadzoru meje, spoprijemanju z nedovoljenimi migracijami in čezmejno kriminaliteto, vključno s tihotapljenjem ljudi, trgovino z ljudmi in terorizmom, ter prepoznavanje morebitnih varnostnih tveganj in groženj.«
Na pamet naučen odgovor.
»Opravljali smo tipično policijsko delo, kot ga opravljamo pri varovanju državne meje v Sloveniji. O podrobnostih pa ne smem govoriti, saj je tako navodilo prišlo iz Varšave.«
Po kakšnem ključu ste bili izbrani za sodelovanje v operacijah Frontexa, evropske mejne straže?
»Leta 2011 je izšel razpis pri slovenski policiji, na katerega sem se prijavil. Testiranje sem uspešno opravil, moja prednost je bila tudi znanje angleškega jezika. Do danes sem služboval v desetih operacijah Frontexa, v zadnji operaciji so z menoj službovali policisti iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Estonije, Finske, Francije, Latvije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije in Slovenije. Slovenija je sodelovala s štirimi policisti za varovanje meje in dvema patruljnima avtomobiloma.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Je kakšna razlika med migranti na albansko-grški meji ter na meji med Slovenijo in Hrvaško?
»Ne. Nezakoniti prehodi meje se dogajajo, ker ljudje bežijo iz ekonomskih razlogov, takih je največ. Spet drugi bežijo, ker v drugih državah iščejo mednarodno zaščito oziroma azil, ker je v njihovi domovini ogroženo njihovo življenje. S takimi prebežniki smo se srečali v misiji na albansko-grški meji, s takimi se srečujemo tukaj v Pomurju, na območju policijskih postaj Lendave in Ljutomera.«
Ko sem se peljal na pogovor z vami, sem v okolici Lendave srečal precej policijskih patrulj.
»Morate vedeti, da je tukaj mejno območje s Hrvaško in Madžarsko, ki ima specifične varnostne zahteve. Ob tem skozi ta predel potekata avtocesta in mednarodni koridor Kijev–Barcelona. Zato je tu takšna prisotnost policistov, ki delajo v skupini za varovanje državne meje na lendavski policijski postaji. Veliko opravka imamo s prometom potnikov in tovora, ki ne prihaja iz EU, in zato so potrebni taki ukrepi, saj smo uradno zunanja šengenska meja.«
Ste ohranili stike s policisti, s katerimi ste službovali v Albaniji?
»Morda se bo slišalo klišejsko, ampak stike imamo predvsem, ko vodimo postopke s katerim tujcem. Pogosto potem kar po telefonih ali socialnih omrežjih pri kolegih iz tiste države, iz katere prihaja tujec v postopku, preverimo kakšno okoliščino ali podobno. Da, stike vzdržujemo.«
Kako evropski kolegi vidijo slovenskega policista?
»Slovenski policist je v tujini zelo iskan, saj velja, da je natančen in dobro podkovan; težav pa nima niti s tujimi jeziki. Prednost je še predvsem, da je slovenski policist priučen širokega spektra policijskega dela. Sam v Lendavi službujem v skupini za varovanje državne meje, a redno opravljam tudi drugo delo, kot je delo v intervencijski ali prometni patrulji. Medtem ko je denimo nemški policist izurjen le za to, da na meji med Nemčijo in Avstrijo pregleduje nezakonite prehode meje. Taki policisti so potem z nami službovali v zadnji operaciji v Albaniji.«
Kako to, da ste po končani gimnaziji vstopili v policijske vrste?
»Po gimnaziji in končanem vojaškem roku sem eno leto preizkušal, kako je biti študent ekonomije, vendar se ni izšlo … (smeh). Postati policist je bila že moja otroška želja, ki se je dokončno izoblikovala, ko sem nekaj časa delal v eni od varnostnih služb. Po ukinitvi srednje policijske šole je policija začela policiste šolati na policijski akademiji. Šolanje sem začel 1. novembra 1999, leta 2001 sem začel službovati na Policijski postaji Lendava.«
Bi danes pot ponovili?
»Bi! Čeprav se je v 20 letih marsikaj spremenilo. Poklic policista je postal bolj zahteven, je pa obenem vse manj spoštovan. Iz prve roke lahko povem, da je slovenski policist v tujini bolj cenjen kot doma. Zdi se namreč, da ljudje svoje nezadovoljstvo s stanjem v državi pokažejo prav v postopkih z nami, policisti, saj nas imajo mnogi za podaljšano roko države. Položaj res ni rožnat, vendar je za nas biti policist vseeno več kot le poklic, je poslanstvo. Motiv za delo ti dajejo tudi pohvale iz tujine.«
Za kakšnega policista veljate v Lendavi?
»Mislim, da ljudje nimajo slabega mnenja o meni (smeh). Ko sem na terenu, primer vedno pogledam z dveh plati, človeške in policijske. Nekomu, ki je storil prekršek, bosta lahko izrečeno opozorilo in pogovor dovolj, da prekrška ne bo več nadaljeval ali ga morda ponovil. Nekomu, ki je že večkrat prišel navzkriž z zakoni, in je kršilec povratnik, pa ne zaleže niti stroga kazen. Še zmeraj imam v glavi, kar je nam, mladim policistom, ob začetku službovanja povedal komandir. Nismo od boga poslani, da bi ljudi kaznovali, ampak da bi jim pomagali.«
