Slovenski prašičerejci so na robu obstoja, opozarjajo v Slovenski zvezi prašičerejcev (SZP). »Poleg zelo nizkih odkupnih cen prašičjega mesa, s katerimi ustvarjamo 30-odstotno izgubo, se ukvarjamo tudi z viški pitancev, kljub temu, da je v državi zgolj 35-odstotna samooskrba. Tako imajo danes slovenski prašičerejci okoli 4000 pitancev, ki jih ne morejo plasirati v slovenske klavnice, kar predstavlja dodatno breme za slovenske kmete. Pri prašičjem mesu danes z borzno ceno 1,37 evra za kilogram mesa ustvarimo skoraj 40 centov izgube po pitancu,« pravi predsednik SZP Alojz Varga, ki še izpostavlja, da se je povprečna cena mesa od leta 2017, ko je znašala 1,6 evra po kilogramu, samo še nižala.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PROSTA DELOVNA MESTA) Iščejo se kuharji in natakarji, gradbeni delavci ter zelenjavarji
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, na OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 150 prostih delovnih mest.
Težava se po mnenju prašičerejcev skriva tudi v dejstvu, da kljub nizki samooskrbi s prašičjim mesom v državi slovenske klavnice kmetom prašiče plačujejo po ceni, ki je določena na avstrijski borzi Steirerfleisch, ki pa določa cene na trgu s tržnimi viški svinjskega mesa. Zato si sami prizadevajo, da bi ceno slovenskega prašičjega mesa določali na slovenski borzi. Avstrijski rejci dobijo po Vargovih besedah dodatke pri plačilu za doma vzrejene živali, zato so zelo močni in, kot pravi, obstaja bojazen, da bodo z uvozom uničili slovensko prašičerejo. V istem obdobju so se zelo dvignile tudi cene energentov, ki jih rejci uporabljajo pri pridelavi hrane, predvsem nafta. Dvignile so se tudi tržne cene žit, kot sta ječmen in koruza. Prašičerejci si tako prizadevajo za takojšnjo pomoč države in tudi za dolgoročne sistemske rešitve. V zvezi s to problematiko so že pisali ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec, a z odgovorom, ki so ga prejeli z ministrstva, nikakor niso zadovoljni. Zato so sklenili, da se še enkrat sestanejo s Pivčevo, da bi ji razložili, v kakšnem stanju se nahaja slovenska prašičereja.
Kmetje užaljeni zaradi odgovorov
Med drugim zahtevajo za rejce 15 tisoč evrov finančne pomoči po pravilu de minimis. S tem ukrepom, ki je bil nazadnje izveden pred desetimi leti, bi se po njihovem mnenju nekoliko izboljšala finančna izčrpanost slovenskih kmetij, kar bi omogočilo nadaljnjo proizvodnjo prašičev. Z ministrstva odgovarjajo, da morajo biti državne pomoči razvojno naravnane in da se bodo raje osredotočili na strukturne ukrepe, ki lahko po edini privedejo do izboljšanja stanja v panogi. Nadalje rejci zahtevajo, da se kmetijska zemljišča v državni lasti takoj dajo v najem družinskim kmetijam v prid povečanja prašičerejske proizvodnje. Na ministrstvu pravijo, da pripravljajo novo resolucijo o strateških usmeritvah za živilstvo in kmetijstvo po letu 2020, ki bo šele podlaga za morebitno spremembo zakonodaje, s katero bi jim lahko prišli nasproti.
Prašičerejci želijo tudi nepovratna sredstva za povečanje proizvodnje, od katere imajo po njihovih besedah koristi še mesarji, prevozniki, trgovci in konec koncev tudi potrošniki. Na ministrstvu odgovarjajo, da tak ukrep trenutno ni izvedljiv, ker zanj ni na voljo finančnih sredstev. Najbolj pa je rejce vznejevoljil del odgovora, pod katerega je sicer podpisana vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Simona Vrevc, v katerem zapišejo, da ministrstvo nima informacij o tem, da bi se slovenski prašiči plačevali po cenah tujih borz. Ta trditev je žalitev za slovensko prašičerejsko panogo, pravijo. Od ministrice pričakujejo, da čim prej skliče sestanek med vsemi deležniki v verigi, da bi skupaj našli rešitev za slovensko prašičerejo, s situacijo pa bodo seznanili tudi predsednika vlade Marjana Šarca.
Tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja opozarja na resnost stanja v slovenski prašičereji: »Bojimo se razprodaje plemenske črede, kar bi lahko bila posledica sedanjega stanja,« zato ministrstvo pozivajo, da takoj priskoči rejcem na pomoč, sicer se nam lahko zgodi, kot pravi, da bomo čez čas tudi o uvoženem prašičjem mesu govorili na način, kot danes govorimo o govejem. Prašičerejec Danilo Meolic meni, da bo brez pomoči države veliko rejcev opustilo rejo, samooskrba pa bo posledično še bolj padla. Danilo Potokar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije meni, da je za preživetje slovenske prašičereje ključen dogovor znotraj verige preskrbe s hrano. »Upamo, da bomo pri tem zbrali dovolj modrosti in ne bomo uničili sektorja, ki je bil nekoč paradni konj slovenskega kmetijstva.« Varga vnovič izpostavlja tudi potrebo po uvedbi masnih bilanc. »Z njihovo uvedbo bi potrošnik takoj vedel, kaj kupuje. V tem primeru ne bi imeli 4000 pitancev viška, temveč bi se slovenske klavnice in trgovci za njih stepli.«
