vestnik

Slovenski škofje na svečanem kosilu pri predsedniku Pahorju

Vestnik, 8. 6. 2021
Tamino Petelinšek
Slovenski škofje na svečanem kosilu pri predsedniku Pahorju v čast 30.obletnice samostojnosti
Aktualno

Včeraj so bili slovenski škofje na svečanem kosilu pri predsedniku Pahorju, ki ga je priredil v čast tridesetletnici osamosvojitve Slovenije.

Pahor je v čast 30-letnice osamosvojitve Slovenije priredil svečano kosilo za člane Slovenske škofovske konference. Ob tem sta predsednik republike in ljubljanski nadškof Zore podala skupno izjavo, v kateri sta se strinjala, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, "za katero si želimo, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo, zlasti na kulturnem, vzgojno izobraževalnem ter dobrodelnem in humanitarnem področju, pa tudi pri skrbi za sakralno kulturno dediščino našega naroda". Poudarila sta, da se bodo nadškofa Alojzija Šuštarja vedno spominjali kot človeka dialoga ter po njegovih zaslugah pri mednarodnem priznanju naše države. Ob tem sta spomnila podpore papeža Janeza Pavla II. ter pomembne vloge Svetega sedeža, ki je med prvimi državami priznal Slovenijo. Po njunem mnenju bi bilo imenitno, če bi lahko sedanji papež Frančišek v kratkem obiskal Slovenijo, in ocenila, da bo za to nekaj ustreznih priložnosti - ena je letošnja 40. obletnica Stične mladih, katere častna pokrovitelja sta predsednik Pahor in Zore.
Ocenila sta, da je država zlasti v zadnjem desetletju veliko storila za spravo in preseganje narodnega razkola. Pahor se je Zoretu in katoliški cerkvi zahvalil za sodelovanje in podporo pri izvedbi pietetnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovega pokopa v Spominskem parku Dobrava ter nato pri otvoritvi Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, ki je zdaj osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vojn in povojnih dogodkov.
Po mnenju Zoreta je dobro, da spomenik žrtvam vseh vojn začnemo dojemati kot spomenik sprave. Nedavno je, kot pravi, prebral zelo lepo razlago spomenika, da gre za dva stebra še vsak k sebi, ampak to je začetek slavoloka sprave. V prihodnosti, na neki višini bosta postala en slavolok, ki raste iz iste zemlje, preteklosti in skupne zgodovine, a proti prihodnosti, kjer bo sprava živela med našim narodom.
Poudaril je, da je "na nas, da združujemo različnosti, ki bogatijo in dodajajo dodatno vednost v naš prostor in to združujemo v skupnem prizadevanju za dobro ljudi". Po njegovem mnenju smo lahko po 30 letih samostojnosti na kaj ponosni. "Čeprav nam ni treba biti z vsem zadovoljni, pa smo upravičeno hvaležni in imamo dobra izhodišča za prihodnost," je dodal.
Po njegovem mnenju je edina možna pot, s katero lahko Cerkev prispeva k zbliževanju in večji enotnosti znotraj družbenega in političnega prostora, da deluje po istih načelih kot pred 30 leti, ko je zelo jasno zagovarjala vrednote demokracije, narodne in državne samostojnosti in vse druge, ki gradijo demokratično družbo. Poudaril je, da Cerkev ostaja zvesta tem vrednotam, a je včasih od nekaterih bolj slišana, od drugih nekoliko manj. Druge poti Cerkev, kot pozivanja dialogu in oznanjanju resnice, pa Cerkev nima.
Pahor pa je dodal, da lahko sprava uspe le na vključujoč način. S spravo ne spreminjamo zgodovine, z njo pa lažje živimo in iščemo resnico, je dejal. Čeprav ostajajo razlike v pogledih na polpreteklo zgodovino, pa je mogoče doseči stvarne in simbolne korake, ki obeležujejo spravo, le ob odobravanju tihe večine ljudi, je ocenil.