V istem času je sicer v soboški bolnišnici umrlo 221 bolnikov. Lansko leto je tam umrlo 794 ljudi, letos do 10. decembra pa 805.
Kot je za STA povedal direktor Bojan Korošec, je zaradi pomanjkanja kadra v zadnjih dveh mesecih stanje že alarmantno, posebno težavno pa je delo s težko bolnimi, ki umirajo, zato so pri zaposlenih vidne tudi psihične posledice. Ker je zadnjih deset dni, tudi zaradi hitrih testov, čedalje več pozitivnih tudi med zaposlenimi, je po direktorjevih besedah tudi organizacija dela izjemno zahtevna.
Temu pritrjuje njegova pomočnica za zdravstveno nego Metka Lipič Baligač. "Zdravstveni delavci, ki od oktobra delajo v rdečih conah v polni zaščitni opremi, so izjemno utrujeni, iščejo psihološko pomoč in kot kaže, bodo imeli trajne posledice," je povedala.
Ob tem poudarja, da gre za izjemno težko delo z bolnimi in umirajočimi, ki nimajo niti podpore svojcev, tako da namesto njih ob poslavljanju stoji medicinska sestra. "Pomanjkanje zdravstvenih delavcev smo imeli že pred epidemijo, ob obolelih zaposlenih pa naši sodelavci zdaj opravljajo nadčloveško delo," dodaja Lipič Baligačeva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) ŽNK Mura Nona še enkrat z Olimpijo. Vemo, kaj moramo storiti za uspeh, pravi Kokol
Še preden bo v četrtek zvečer na mestnem stadionu Fazanerija postal znan drugi polfinalist v moški konkurenci Pokala Pivovarna Union, bomo na istem prizorišču dobili prvo finalno ekipo v ženskem tekmovanju.
V bolnišnici tako ob 190 zaposlenih na bolniškem dopustu s skrajnimi napori zagotavljajo zdravljenje vsem bolnikov iz regije, najbolj kritično pa je po besedah Lipič Baligačeve pri negovalnem osebju na dializi, saj zaradi obolelih zaposlenih komaj zmorejo sprejemati bolnike. Grozi jim celo, da bodo morali nekatere bolnike napotiti v druge ustanove, kar bi jih še dodatno prizadelo.
Ob vsem nemoteno deluje bolnišnični urgentni center, vsak dan imajo tudi okoli 400 specialističnih pregledov, kar pa je le slaba polovica tistega, kar so opravili pred epidemijo.
Še vedno imajo težave tudi s primernimi prostori za umrle, saj lahko v bolnišnici hranijo le tiste, ki umrejo pri njih, ne pa tudi drugih, kot je bilo to prej. Zaplet rešujejo skupaj s pogrebnimi službami. Kot je povedal direktor soboške Komunale Tomislav Zrinski, so doslej na soboškem pokopališču sprejemali do deset pokojnikov, ki čakajo na upepelitev, lahko bi jih do 20.
Na sežig v Mariboru še vedno čakajo povprečno okoli deset dni. Čakalna doba v Ljubljani je sicer krajša, vendar pa se povečajo stroški prevoza, zato se za slednjo možnost odločijo le redki.