vestnik

Soboški poslovnež Janez Sever bi letel z Adrio

STA, ABE, TM, 23. 1. 2020
Profimedia
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Letalska dovoljenja Adrie Airways je na dražbi po izklicni ceni 45.000 evrov kupila družba Air Adriatic, za katero stoji poslovnež Izet Rastoder. Kupec dovoljenj bo moral najprej odpraviti neskladja, ki so nastala po preklicu operativne licence in začetku stečajnega postopka, sicer premoženja ne bo mogel uporabiti.

Varščino za dovoljenja sta do srede poleg Air Adriatica vplačali še družba Komforia, katere lastnica je istoimenska družba iz hrvaškega Čakovca, njen direktor pa je Janez Sever, in Dedal Aero, za katero stoji nekdanji Adrijin pilot Dejan Slodej.

Janez Sever je murskosoboški poslovnež, ki se je v preteklosti ukvarjal z gostinstvom (Hotel in restavracija Zvezda Murska Sobota), danes pa domnevno predvsem posluje v tujini. V Murski Soboti sicer kot zasebnik (podjetje Güjžina) pripravlja tople malice za vsaj enega večjega naročnika, njegov je tudi znameniti kiosk Langaš pri avtobusni postaji. Sever je v izjavi za Vestnik.si potrdil, da je vplačal varščino; več ni želel komentirati. 

V javnosti je v zadnjih dneh sicer odmeval predvsem interes skupine vlagateljev, povezane z ruskim proizvajalcem letal Suhoj, Sukhoi Civil Aircraft Company, ki se je že lani zanimal za strateško partnerstvo z Adrio Airways, a je posel nato padel v vodo. Tudi tokrat so se očitno vlagatelji premislili.
Adria Airways je v stečaju končala oktobra lani. Letalska družba, ki jo je država leta 2016 prodala neznanemu nemškemu finančnemu skladu 4K, se je že dalj časa soočala s finančnimi težavami. Te so se po prevzemu še poglobile, čeprav so novi lastniki napovedovali rast, več dokapitalizacij in novega strateškega partnerja.

adria airways, brnik, letališče
Bobo
Fotografija je simbolična.

Vlada je po Adrijinem stečaju kot eno od možnosti za zagotavljanje povezljivosti Slovenije s svetom omenjala ustanovitev novega letalskega podjetja, v katerem bi bila država bodisi edini lastnik bodisi eden izmed tako zasebnih kot javnih družbenikov, a se ta možnost ni izkazala za ekonomsko smiselno.


Še vedno pa naj bi bila v igri rešitev za boljšo povezanost Slovenije s štirimi evropskimi vozlišči, Frankfurtom, Münchnom, Zürichom in Brusljem, ki bi jo zagotavljali regionalni prevozniki. Rešitev pripravljajo na Družbi za upravljanje terjatev bank, več o njej pa naj bi bilo znano v enkrat v začetku tega leta.

Kaj zdaj berejo drugi