vestnik

Solarizacija Slovenije kot rešitev za draginjo z napako

Rok Šavel, 2. 8. 2022
Nataša Juhnov
Murska Sobota ima v povprečju na leto manj kot 2000 ur sonca - Ljubljana pa je imela lanskega decembra le 18 sončnih ur.
Aktualno

Vse več je zavrnitev vlog za priključitev sončnih elektrarn na omrežje – Cena električne energije bo odvisna od zasedenosti omrežja.

Oskrba z energijo je vitalnega pomena za človeštvo, danes pa so vprašanja zanesljive in poceni oskrbe z električno energijo še toliko bolj aktualna. Ne le za gospodarstvo, ampak tudi za sleherno gospodinjstvo. Globalni pretresi, ki jih je povzročil tako imenovani zeleni prehod na obnovljive vire energije, začinila pa jih je še ruska agresija v Ukrajini, so sprožili velik poskok v povpraševanju po sončnih elektrarnah.

GEN-I : Slovenija ima velik potencial, a je v zaostanku


V družbi GEN-I se jim je letos povpraševanje po sončnih elektrarnah podvojilo glede na prejšnja leta in ocenjujejo, da bodo letos postavili okoli 2000 malih sončnih elektrarn. Se pa zaradi pretrganih dobavnih verig na globalnih trgih ravno tako soočajo z znanimi težavami. »Proizvajalci komponent dvigujejo cene in podaljšujejo dobavne roke, kar se posledično odraža tudi v končnem strošku izgradnje sončne elektrarne,« so potrdili za naš medij. Po mnenju GEN-I ima sicer Slovenija izjemen sončni potencial že samo s sončnimi elektrarnami na strehah poslovnih, javnih in zasebnih zgradbah. »Drži pa tudi, da je za hitrejšo solarizacijo potreben proces integracije le-teh v prostorskem in okoljskem načrtovanju. Če se primerjamo s tujino, smo glede na razvoj tehnologije in konkretne regulatorne prakse v zaostanku,« opozarjajo v družbi, ki jo je dolgo vodil Robert Golob, dokler lani ni dobil novega mandata in se nato letos podal državnozborske volitve, kjer je dosegel veliko zmagoslavje z Gibanjem Svoboda in zdaj vodi 15. slovensko vlado.

Prevelika obremenitev 

Na razpis za subvencioniranje sončnih elektrarn za samooskrbo, ki ga je Eko sklad zaprl marca letos, je pravočasno prispelo 9857 vlog, zaradi pomanjkanja kadra jih bodo obdelovali še v naslednjem letu. Kot nam je pojasnila direktorica Mojca Vendramin, vloge obravnavata namreč le dva zaposlena, težava pa je v tem, da jim mora vlada odobriti dodatne zaposlitve. 


Na razpisu leta 2021 je bilo oddanih 8481 vlog, leto prej 7172, leta 2019 pa le 2714. Vlog je tokrat več, kot je bilo zagotovljenih sredstev (tri milijone evrov), zato novega razpisa ne bo. Spodbude naj bi bile v prihodnje na voljo prek operaterja trga z elektriko, družbe Borzen, pristojni za pojasnilo pa naj bi bili na ministrstvu za infrastrukturo. Tam glede morebitnih novih spodbud pravijo le, da je že nekaj časa predvideno sprejetje dolgoročnega časovnega načrta za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let, ki bo vključeval tudi ukrepe glede spodbujanja samooskrbe. 


Do junija je Sodo, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, prejel 12.523 vlog za izdajo soglasja za priključitev na omrežje, z območja distribucijskega sistema Elektra Maribor, ki z elektriko oskrbuje tudi območje Pomurja, je bilo teh 3500, kar je skoraj 30 odstotkov vseh letos prejetih vlog. Zaradi tehničnih omejitev ali omejitve delovne moči je bilo zavrnjenih 983 vlog oziroma skoraj osem odstotkov prejetih. Na območju Elektra Maribor je letos delež zavrnitev nekoliko manjši, šestodstoten, to pomeni zavrnjenih 218 od 3500 vlog. Kot poudarjajo v Sodu, delež zavrnitev z leti narašča in se je v primerjavi z lani že podvojil. 

Rafael Mihalič
Sašo Švigelj
»V Nemčiji morda res pridobijo 40 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov, vendar v evropski skupni energetski bilanci obnovljivi viri predstavljajo reda 6 odstotkov vse količine. Izgradnja enega visokonapetostnega daljnovoda traja desetletja, elektrarne desetletje,« opozarja Mihalič.



Eden izmed posameznikov, ki so v zadnjih mesecih doživeli tovrstno hladno prho, je Daniel Plesec iz Moravskih Toplic, ki so mu v zavrnitvi obrazložili, da ni kapacitet za priključitev na omrežje. Kot pravi, si tudi brez subvencije želi postaviti sončno elektrarno, saj se ta »na vsak način izplača«. V odgovoru so mu v Sodu navedli, da na tem območju še deset let nimajo namena investirati v omrežje. »Nekateri, ki imajo srečo ali so dovolj blizu korita, si sončno elektrarno lahko postavijo, drugi zaradi tehničnih razlogov pač ne. Kdo bo plačal nadgradnjo celotnega nizkonapetostnega omrežja, če se bomo resno lotili gradnje sončnih elektrarn na vsaki drugi strehi?« se ob tem sprašuje pomurski akademik Rafael Mihalič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Omrežja ni mogoče nadgraditi v kratkem času, pojasnjujejo v Sodu, saj je najprej potrebna analiza stanja, tu so še birokratski postopki, poleg tega je bilo omrežje načrtovano za sočasni odjem z močjo enega kilovata na posameznega gospodinjskega odjemalca. To v praksi zadostuje za potrebe oskrbe z električno energijo, saj odjem pri gospodinjskih odjemalcih ne poteka sočasno s polno močjo.

»Sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev ob sončnem vremenu oddajajo v omrežje sočasno, kar pomeni obremenitev, ki nekajkrat presega vrednost, za katero je bilo omrežje načrtovano. Podoben problem nastopi ob sočasnem odjemu iz omrežja v primeru množičnega ogrevanja z uporabo električne energije, na primer s toplotnimi črpalkami ali polnjenjem električnih vozil,« ponazorijo v sistemskem operaterju in dodajajo, da je z vidika kakovosti oskrbe z električno energijo slovensko omrežje primerljivo z evropskimi. Zato tudi vseskosi posodabljajo razvojne načrte in trenutno ravno poteka javno posvetovanje o 10-letnem razvojnem načrtu elektrodistribucijskega sistema za obdobje 2023-2032, ki je dostopen na tej povezavi. 

»SODO skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji neprestano vrši vlaganja v razvoj in krepitev omrežja in prav zaradi teh vlaganj smo lahko večino proizvodnih naprav iz razpršenih virov vključili. Vendar delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih naprav, kot navedeno zgoraj, narašča, kar ni posledica zamud pri vlaganjih, temveč je obseg vlog in s tem priključevanje proizvodnih naprav pričel presegati razpoložljivi obseg kapacitet v omrežju, kar v posameznih delih omrežja že pomeni prenasičenost s proizvodnimi napravami,« opozarjajo v Sodu. 

golob1
Leo Caharija
Obsežna "elektrifikacija in solarizacija" Slovenije je ena izmed glavnih točk programa premierja Goloba, ki izhaja ravno iz energetike.

Sonce kot rešitev draginje

Premier Robert Golob je kot srednjeročni ukrep, s katerim naj bi »rešili draginjo za naslednjih 40 let«, napovedal povečanje zmogljivosti sončnih elektrarn za tisoč megavatov do leta 2025. Tako naj bi tretjini slovenskih gospodinjstev omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn. Načrt za to je po besedah Goloba v oddaji Odmevi pripravil Eles – sistemski operater električnega omrežja v Sloveniji, gradili pa naj bi velike sončne elektrarne, kjer bo omrežje to omogočalo. Na Elesu so nas za dodatna pojasnila napotili na infrastrukturno ministrstvo, kjer pa so nam dejali, da je končni načrt še v intenzivni pripravi in bo takoj po sprejetju tudi objavljen.

Pomanjkljivosti sončne energije za proizvodnjo elektrike so znane. Murska Sobota ima na leto v povprečju manj kot 2000 ur sonca, problem nastane predvsem pozimi – lanskega decembra so denimo v Ljubljani imeli samo 18 ur sonca. Tu nastopijo še omejitve pri hrambi energije in prostorske potrebe za sončne panele. Kot je ponazoril Igor Lengar z Instituta Jožef Stefan na junijski bančni konferenci s študijo iz odmevne knjige britanskega fizika in akademika Davida J.C. MacKaya Trajnostna energija - brez razgretega ozračja, bi pri sončni energiji za pokritje 20 odstotkov naše porabe morali postaviti sončne panele za površino celotnega Prekmurja. Gre sicer za poenostavljen izračun, danes se je cena sončnih panelov tudi znižala oziroma dobimo za enako ceno panele z višjim izkoristom, kar pomeni, da bi bila potrebna površina manjša, a vendarle so prostorske omejitve še zmeraj velike.

Tudi Leon Valenčič z Elektroinštituta Milana Vidmarja je v intervjuju za Finance leta 2018 zavzel zelo kritično držo do evropske energetske politike, zato smo ga povprašali, ali ohranja enako mnenje. »Vztrajam pri čisto vseh navedbah razen tiste uvodne, da bo fotovoltaika stala Evropo več kot druga svetovna vojna, če ne bomo takoj opustili te norosti. Ker te norosti nismo niti približno opustili, nas bo fotovoltaika stala več kot prva in druga svetovna vojna skupaj. Pa v bistvu ne gre samo za denar, bolj gre za žrtve, ko bomo brez elektrike,« apokaliptično odgovarja Valenčič.

Kot dodajajo v Sodu, praktično ni distribucijskega omrežja, ki bi lahko takoj in na vseh lokacijah zagotavljalo vključitev novih proizvodnih naprav. »V prihodnosti se bomo s prehodom na aktivna omrežja ob veliki informatizaciji/spoznavnosti omrežja temu lahko približali, vendar bo cena za uporabo omrežja časovno odvisna glede na zasedenost omrežja,« še odgovarjajo v sistemskem operaterju distribucijskega omrežja.

Ni dovolj

Slovenija je lani več kot četrtino elektrike proizvedla iz elektrarn na fosilna goriva, delež proizvedene v jedrski elektrarni in iz obnovljivih virov energije pa je znašal približno 37 odstotkov vse lani proizvedene elektrike. Pri obnovljivih virih energije je sončna tvorila le slabih pet odstotkov. Skupna moč sončnih elektrarn je lani v Sloveniji dosegla 459 megavatov, proizvedle pa so 420,5 gigavatne ure elektrike, ki smo je skupno lani porabili za 14.173 gigavatnih ur. Ob enakem izkoristku moči sončnih elektrarn bi ob povečanju zmogljivosti za 1000 megavatov proizvodnja električne energije zadostovala za dobrih devet odstotkov naše porabe.