vestnik

Spremembe zakonodaje: Sklad poslej pred tujimi kupci zemlje

Janko Votek, 9. 4. 2019
Sašo Bizjak
Veliko zelene koruze je namesto v silosih za krmo živali pristalo v bioplinarnah. 
Aktualno

Energetskim rastlinam na državni zemlji je odklenkalo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavilo izhodišča zakona o spremembah treh zakonov s področja zemljiške politike – zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Predlaga se zvišanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za 100 odstotkov v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. Obveznost plačila odškodnine se razširi tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk.

Sklepanje kupoprodajnih poslov

Po novem odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči ne bo potrebna, če prodajalec sklene pogodbo z nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki je lokalni kmet. V tem primeru upravna enota preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo, da odobritev ni potrebna. Lastnik lahko sklene prodajno pogodbo le z nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki ima stalno prebivališče ali sedež v isti ali sosednji občini, v kateri je zemljišče, ki je predmet prodaje. Kupec bo moral biti nosilec kmetije ali namestnik nosilca te kmetije, obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tej kmetiji v skupnem trajanju najmanj dvanajst mesecev in biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev (RKG) nepretrgano vsaj pet let pred datumom sklenitve pogodbe (kot fizična oseba). Lahko je tudi mladi kmet, ki je pridobil sredstva iz Programa razvoja podeželja (PRP,) pod pogojem, da od pravnomočnosti odločbe o pridobitvi sredstev ni minilo več kot pet let ali je star od 18 do vključno 40 let in ima v upravljanju najmanj šest hektarjev in največ 80 hektarjev primerljivih kmetijskih površin (PKP) kot fizična ali pravna oseba. Če je kupec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora izpolnjevati pogoje za kmetijsko organizacijo, to pomeni, da več kot polovico prihodkov ustvari iz kmetijske dejavnosti.
Agrarne operacije
Sistem vročanja upravnih pisanj – odločbe ipd. je bil do zdaj dokaj zapleten in je pogosto zavlačeval izvedbo posameznih postopkov. Zdaj so predvidene poenostavitve, saj naj bi se dokumenti prve stopnje vročali z navadno vročitvijo. Pri komasacijah je predvideno, da se solastnina v komasacijskem postopku lahko deli. Ta rešitev je pomembna predvsem za Prekmurje, kjer je še veliko zemljišč zaradi nekoč veljavnega madžarskega pravnega reda v solastništvu. To je vplivalo tudi na promet s kmetijskimi zemljišči, saj je bil ta ohromljen, če ni bilo soglasja solastnikov. Na novo bo urejena medsebojna zamenjava kmetijskih zemljišč in gozdov.

Vrstni red predkupnih upravičencev

Izrednega pomena je sprememba vrstnega reda predkupnih upravičencev. Zdaj je na drugo mesto postavljen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Po stari ureditvi je bil sklad na repu predkupnih upravičencev. Gre za pomembno varovalko pri prometu s kmetijskimi zemljišči. To ne pomeni, da bo sklad uveljavljal predkupno pravico, je pa pomembno, da jo lahko uveljavi, če se kot kupec zemljišča pojavi tujec. Sicer pa so pogoji za nakup prek oglasne deske enaki kot v primeru, ko odobritev posla ni potrebna. Pomembna novost je tudi ta, da imajo prednost pri nakupu kmetije s šestimi do 80 hektarji PKP (tj. kmetija, ki ima v upravljanju najmanj tri in manj kot šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin). To bi lahko bilo sporno in bo verjetno dvignilo na noge kmetije, ki imajo več zemlje. Te bodo verjetno trdile, da gre za diskriminatorno določilo. To pa ne bo držalo, saj niso nikjer vnaprej izključene, drži pa, da bo t. i. družinska kmetija imela prednost. Odpravljene bodo omejitve prometa z zaščitenimi kmetijami, razen pri dedovanju. Pri dedovanju ostaja zaščitena kmetija kot varovalo pred delitvijo kmetij.
Črtano bo poglavje o zakupu kmetijskih zemljišč. Praksa je pokazala, da pri sklepanju zakupnih pogodb posebna ureditev ni potrebna.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov

Medtem ko sta v zakonu o kmetijskih zemljiščih pomembni »zaščitna klavzula« pred tujimi nakupi in prednostna pravica družinskih kmetij pri nakupu zemljišč, je predvsem za kmete zasebnike pomembna predvidena nova ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v državni lasti. Postopek oddaje v zakup bo smiselno enak postopku odobritve pravnega posla pri prodaji kmetijskih zemljišč, le da ga bo vodil sklad. Gre za upravni postopek, ponudba se objavi na spletni strani sklada, ta o izbiri zakupnika odloči z odločbo, pritožba se lahko vloži na ministrstvu. Za zakup se uporabljajo določbe obligacijskega zakonika.
Pomembna bo določitev novega vrstnega reda pri zakupu kmetijskih zemljišč. Ta sledi konceptu predkupnih upravičencev po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Tako bo imel prednost nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je pridobil sredstva iz PRP kot mladi kmet, če od pravnomočnosti odločbe o pridobitvi sredstev ni minilo več kot pet let ali je star od 18 do vključno 40 let. Ob enakih pogojih upravičencev, uvrščenih na isto mesto, bo imel prednost pri zakupu upravičenec, katerega zemljišče, ki ga ima v upravljanju, meji na zemljišče, ki se daje v zakup. Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora izpolnjevati pogoje za kmetijsko organizacijo.
Izrednega pomena za pridelavo domače hrane je prepoved uporabe državnih kmetijskih zemljišč za nekmetijske namene, v prvi vrsti na teh zemljiščih ne bo več dovoljena pridelava energetskih rastlin – biomase za bioplinarne.