V okviru projekta LAS Goričko »Pot do lokalne hrane«, sofinanciranega s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je Skupina vrtovi panonski izvedla analizo želja in nakupnih navad potrošnikov. V analizi so sodelovali anketiranci stari od 20 do 50 let. Ugotovitve so pokazale, da skoraj vsi potrošniki poznajo termin lokalna hrana in da jim je pri nakupu lokalnih izdelkov in pridelkov najbolj pomembna njihova svežina ter kakovost, najmanj jim pomenita embalaža in blagovna znamka. Potrošniki cenijo lokalno poreklo pridelkov hrane, zato so pripravljeni odšteti tudi več denarja. Končni potrošniki pri lokalnih ponudnikih kupujejo največ medu, medenih izdelkov in jajc. Velikokrat izberejo tudi meso, zelenjavo in sadje, zelo redko pa kupujejo mleko in mlečne izdelke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
Prav tako so lokalno pridelavo hrane podprli starši otrok iz šol in vrtcev na Goričkem. 50 odstotkov staršev ni seznanjenih z izvorom hrane, ki jo otroci jedo v šoli, 32 odstotkov staršev pozna izvor hrane, ki jo uživajo otroci v šoli, 18 odstotkov pa ne ve, kakšnega izvora je šolska prehrana. 98 odstotkov staršev se strinja, da bi njihovi otroci v šoli jedli lokalno pridelano hrano, ki bi jo pripeljali lokalni ponudniki, le 2 odstotka staršev temu nasprotujeta. Torej več domače, lokalne hrane želijo starši tudi v šolskih jedilnicah in želijo biti o količini in vrsti lokalno pridelane hrane obveščeni.
Pot do lokalne hrane
Čeprav že vrabci čivkajo, da si slovenski potrošniki želijo domače hrane, pa na strani ponudbe kmetijskih pridelkov in izdelkov ne gre vse tako, kot bi si želeli. Še vedno je lažje hrano pridelati, kot pa jo danes prodati po cenah, ki bi kmetu omogočale preživetje. Večina javnih zavodov žal ne izvaja javnih naročil tako, da bi lahko kmetje direktno oskrbovali šole in vrtce in da cena ne bi bila edini kriterij za izbor. Zato je Skupina vrtovi panonski skupaj z Osnovno šolo Puconci in Centrom za zdravje in razvoj Murska sobota zastavila in izvaja projekt »Pot do lokalne hrane«.
Cilj projekta je osveščati, zakaj je pomembno uživati hrano iz bližine in ustvariti most med lokalnimi pridelovalci in javnimi zavodi skozi novo in kratko dobavno pot. Preko spletnega portala bodo lokalni ponudniki tedensko vpisovali aktualno ponudbo iz kmetij, ki bo na razpolago organizatorjem prehrane v javnih zavodih. Tako se bo organizatorjem prehrane precej olajšalo iskanje lokalnih ponudnikov in vključevanje lokalnih pridelkov in izdelkov v hrano v šolah in vrtcih.
Interaktivne in raznovrstne delavnice za otroke iz Goričkega
V sklopu Projekta Pot do lokalne hrane so potekali številni naravoslovni dnevi v vrtcih in šolah, delavnice v učnem vrtu na OŠ Puconci in se vzpostavile visoke grede. Skupno jih je bilo preko 20 z vključenimi preko 1000 otroki in seveda veliko učiteljev, vzgojiteljev. Namen je bil otrokom približali pomen lokalno pridelane hrane, zakaj jesti hrano iz bližine, predvsem pa tudi, kako hrano pridelati in to predelati v okusen in zdrav obrok. Tako so se otroci preizkusili v delu na vrtu in rezanju sadnega drevja, izdelavi visokih gred, spoznavanju ekosistema in koristnih žuželk, medovitih rastlin in zakaj so le-te pomembne, sajenja in pobiranja pridelkov.
Otroci so aktivno sodelovali, saj so povedali, da jim je težko sestaviti zdrav jedilnik, še posebej, da bi petkrat na dan jedli sadje in zelenjavo, po možnosti različne barve, da bodo dobili vse potrebne vitamine in minerale.
Najbolj zanimive pa so bile interaktivne delavnice, ki so se nanašale na zdrav in sproščen življenjski slog. S pomočjo joge so se otroci razgibali, sprostili in umirili, se preizkusili v bosi hoji in uživali v vonju zelišč. Projekt se je aktivno izvajal v maju in juniju in sedaj v septembru, ko se je na njivi in v učnem vrtu ter visokih gredah na OŠ Puconci pobralo to, kar je zraslo.
Za otroke in spodbujanje viralnega marketinga se je razvila tudi interaktivna igrica. Otroci danes preživijo veliko časa za računalnikom, zato lahko to izkoristimo za poučno izobraževanje in osveščanje, saj je to komunikacijski kanal, ki je otrokom blizu.
