vestnik

Štefan Sočič: »To je priznanje za vse pomurske gasilce«

Andrej Bedek, 20. 4. 2019
Nataša Juhnov
Štefan Sočič je izkušen gasilec, nagrajen s številnimi odlikovanji, zdaj tudi s kipcem gasilca. 
Aktualno

»Lepo je, če se kdo spomni nate, to je zahvala za delo v gasilski organizaciji. A to priznanje ni le moje, to je priznanje za vse pomurske gasilce, za celotno pomursko gasilsko organizacijo,« je več dni po prejetju kipca gasilca še vedno s tresočim glasom povedal Štefan Sočič iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Predanovci. 

Sočič, rojen leta 1947, je prejemnik enega najvišjih priznanj slovenskega gasilstva, ki se podeljuje za izjemne dosežke. Gasilske škornje je prvič obul 1965. leta. »Moj dedek je bil priučeni medicinski tehnik, ki je deloval znotraj predanovskega gasilskega društva, nekakšen vaški zdravnik torej. Kot otrok sem mu pomagal, zato mi je bila pomoč sočloveku že od otroštva zelo blizu.«

Starosto reševal iz jarka

Potem ko je Štefan Sočič odslužil vojaški rok, je Predanovce prizadela tragedija. V treh tednih so trije gasilci izgubili življenje v prometnih ali delovnih nezgodah. Takrat sta s prijateljem Francem Škrilcem hipno opravila gasilska šolanja in bila skoraj čez noč primorana prevzeti vajeti PGD Predanovci. Sočič je bil kar 31 let predsednik društva in sedem let poveljnik. Večkrat odlikovani gasilec je z vztrajnim delom ponesel glas o predanovskih gasilcih po vsej Sloveniji, ekipe so se redno udeleževale državnih in mednarodnih tekmovanj. Sočič je bil aktiven tudi pri ustanovitvi Gasilske zveze (GZ) Puconci, od leta 1998 je bil tri mandate predsednik GZ. Je boter odličnega sodelovanja z gasilci iz Zaboka na Hrvaškem, s katerimi že 12 let organizirajo tabor gasilske mladine. Prav GZ Puconci je bila ena od prvih zvez, ki so začele dajati velik poudarek gasilskemu naraščaju. »Veliko vlogo je pri tem imel gasilski tovariš Bojan Lončar.«

be8f943d89bf4ab74a232df6c8ebd5d8
Nataša Juhnov

Še pred službovanjem v GZ Puconci je nagrajenec deloval v stari murskosoboški gasilski zvezi, kjer so s svetovanjem utirali pot in podobo številnih gasilskih društev, predvsem na Goričkem. Nekoč, se je spomnil, sta z že pokojnim Ernestom Eöryjem, starosto pomurskega in slovenskega gasilstva, v močnem sneženju šla vsak s svojim avtom na občne zbore društev. V Prosenjakovcih je Sočič ustavil avto in si na gume nataknil snežne verige, ko je mimo pripeljal Eöry in se mu smejal, kaj dela. Čez dva kilometra je Eöry z jeklenim konjičkom končal v jarku in prav Sočič ga je s pomočjo verig na gumah in vrvi, ki jo je imel v prtljažniku, lahko spravil ponovno na cesto.

V ponos organizaciji
»Gasilski tovariš Štefan Sočič je z svojim dolgoletnim strokovnim in načrtnim delom, tovariškim odnosom, odrekanjem in osebnim zgledom zaznamoval gasilstvo v okolju, kjer je deloval. Gasilsko poslanstvo in funkcije je opravljal v ponos gasilski organizaciji. Še danes je aktivni veteran. Predvsem pa je naš sotovariš postavil temelje, na katerih lahko sedaj gradi nova generacija,« z izbranimi besedami o Štefanu Sočiču govori Dušan Utroša, gasilski regijski poveljnik Pomurja in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije.

Doma ima zlomljeno čelado

Poškodb med intervencijami ni bilo veliko, čeprav so nekoč divjali veliki požari, v Zenkovcih se je nekoč ogenj zaradi močnega vetra razširil na kar štiri hiše. Še danes pa hrani polomljeno čelado z intervencije v Šalamencih. Obvarovala ga je, da mu ni na tilnik padla opeka z velike višine. »Ker smo veliko časa namenjali preventivi, ni bilo poškodb, prav tako ne hujših intervencij, ker smo ljudi ozaveščali, kdaj je lahko njihovo ravnanje nevarno.« Zato meni, da so pomurski gasilci v dobri kondiciji, vseeno pa med ljudmi že nekoliko pogreša duha pripadnosti do delovanja v društvih.
Za status prostovoljnega gasilca je prepričan, da bi bil lahko še bolje urejen, čeprav se premika na bolje. »Še vedno pa mora prostovoljni gasilec, čeprav je bil recimo vso noč na intervenciji, naslednje jutro v službo, ker mu delodajalec ne da prostega dne.« Sam je imel v nekdanjem tekstilnem gigantu Muri, kjer je bil zaposlen, posluh za to, tudi zato, ker je bil eden od idejnih mož pri ustanovitvi gasilskega društva v podjetju. »Brez podpore družine prav tako ne bi šlo, veliko je bilo odrekanja, pogosto sem družinsko obveznost preložil, da sem lahko šel na gasilsko,« je še odkrit sogovornik. Po njegovi poti sta šli tudi obe hčerki, prav tako šolani gasilki.
Sočič sicer ni edini Pomurec, ki je na plenumu Gasilske zveze Slovenije v Tolminu prejel visoko priznanje, plaketo gasilca je namreč dobil Matija Majcen iz PGD Srednja Bistrica, ki deluje pri GZ Črenšovci.
Nataša Juhnov