vestnik

Stopniščni goseničar stane 12 tisoč evrov, potrebne pa so tudi druge prilagoditve

Vida Toš, 14. 8. 2018
Nataša Juhnov
Klančina pri OŠ Gederovci.
Aktualno

Kam točno bo šel denar, ki ga zbiramo za Niko in OŠ Tišina?

O Niki Flisar, desetletnici iz Sodišinec, ki je zaradi cerebralne paralize na vozičku, ste že brali v Vestniku in na vestnik.si. Če ne o dobrodelnem koncertu, ki ga je njena osnovna šola pripravila maja letos, potem o njeni družini, ki smo jo obiskali tudi mi.

Že maja so začeli zbirali denar za šolo, kjer bodo potrebne prilagoditve, pa tudi Rdeči križ je odprl poseben račun zanjo, s katerega pa gre denar neposredno k družini. Poleg tega kdo podari denar tudi njim, osebno; tako kot so naredili recimo navijači Black Gringos.


Mi pa smo povprašali ravnatelja Osnovne šole Tišina, kamor bo šla Nika prihodnji september v šolo, Janka Duriča, da nam razloži, kaj vse želi šola urediti. Letos bo namreč obiskovala še podružnično šolo v Giderovcih, ki jo obiskuje vsa leta.

Janko Durič: “Prva stvar, ki jo Nika nujno rabi na Tišini je stopniščni goseničar. Investicija v goseničarja znaša nekje okrog 12.000 EUR, vendar iščemo še ugodnejšo ponudbo. Ob tem bo potrebno na tišinski šoli prilagoditi tudi določene prostore, sanitarije in nekaj šolskega inventarja, za kar bo čas v tem letu, ko bo Nika še zadnje leto na gederovski podružnici.” Poleg tega ima Nika malo drugačno šolsko torbico in naložba v računalnik tudi ni mačji kašelj. Durič: “V njeni šolski torbi ni toliko knjig, kot jih imajo ostali, ampak je računalnik, pa kakšen zvezek in seveda njena dobra volja in odlična energija. Nikin učbeniški komplet v 4. razredu bo zajemal serijo delovnih zvezkov, ki so v celoti v elektronski obliki in so prilagojeni za delo na ustreznem računalniku.”Nika, dodaja ravnatelj, že sedaj približno 80 odstotkov šolskega dela in domačih nalog opravi na računalniku s pomočjo posebnih aplikacij, prilagojenih spletnih delovnih zvezkov in učbenikov. Stik s pisali in pisalno ter risalno površino ohranja le pri risanju in slikanju.


Koliko bi torej šola potrebovala skupno? Za goseničarja, računalnik in prilagoditev inventarja - okrog 15 tisoč evrov. Se je pa šola po besedah ravnatelja povezala z ustanoviteljem - občino - in župan Franc Horvat je obljubil, da bodo kot ustanovitelj zavoda primaknili potrebna manjkajoča sredstva za najboljšo možno pripravo na matični šoli.

Drugače se, pravi Durič, Tišinska šola - in njena podružnica v Gederovcih - zavzemataza delo, v katero se vključuje otroke s posebnimi potrebami: “Nika je učno med boljšimi učenci v svojem razredu. In ko nam je pred leti njen oče Branko predstavil njeno zgodbo in zmožnosti, smo se brez pomislekov odločili, da Nika potrebuje naše okolje. Tako je bila pred štirimi leti vpisana na podružnico v Gederovcih. Pred njenim prihodom smo v dogovoru z Občino Tišina zgradili zelo funkcionalno klančino s kovinsko podlago in leseno ograjo; ta Niki omogoča nemoteno gibanje.”

Nika se, dodaja Durič, v šoli zelo dobro počuti: “Pri večini predmetov jo poučuje razrednik Gašper Gomboc, pa tudi učitelji iz matične šole, ki gostujejo na podružnici. Tedensko jo nekaj ur obišče tudi mobilna specialna pedagoginja, Barbara Miholič, od jutranjega vstopa v šolo pa vse do Nikinega odhoda pa je z njo spremljevalka, Tanja Merklin in brez nje si dela ne znamo in ne zmoremo predstavljati. Ne le da opravlja svoje delo - skrbi za transport, hranjene, sanitarne potrebe -, Niki je v ogromno oporo, pomoč, vzor, njeni nasveti in življenjske izkušnje so ključnega pomena, za dobro počutje učenke. Ko je treba premagati višinsko oviro tam, kjer voziček odpove, večino del opravita njen razrednik skupaj s spremljevalko. Nika se zelo pogosto smeji in nam z resnimi obrazi daje prav posebno energijo.”


Seveda, dodaja ravnatelj, so tu še Nikini sošolci, ki ne le, da jo sprejemajo, ampak so ji vedno v pomoč.
Janko Durič: “Kot sem Niki zaželel na koncertu, si vsi srčno želimo, da bi Nika še v času osnovnega šolanja shodila;mi pa bi recimo napravo za prevoz lahko ponudili v najem ustrezni ustanovi v bližnji okolici.”