»Babici sva zelo hvaležni, da naju je vpeljala v ta krasni običaj. V čast nama je, da sva se lahko učili od nje in da lahko ohranjava njeno tehniko, postopek in vzorce,« sta povedali. Prvi pirh sta, kot se spomnita, izdelali v vrtcu. Že od zgodnjega otroštva sta opazovali babico, ki je bila po njunem mnenju na tem področju prava umetnica, kako je vse leto izdelovala čudovite pirhe, tudi njiju je pritegnilo in hitro sta začeli v tem delu uživati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Rop pošte v Veržeju v štirih letih in pol še ni dobil epiloga
Damjan Jerebic iz Ižakovec obtožen, da je v poslovalnico vstopil oborožen in odnesel 6800 evrov.
Pirhe v batik tehniki izdelujeta po tradicionalnem postopku. »S čebeljim voskom najprej na jajce nariševa želen vzorec, nato ga dava v rdečo barvo. Barva bo prijela povsod razen na mestih, kjer je vosek. Ko se posuši, z voskom prekrijeva še dele, za katere želiva, da ostanejo rdeči. Pirh dava nato še v črno barvo, ki bo prav tako prijela tam, kjer ni voska. Potem ko je barva suha, jajce izpihava in vosek odstraniva s pomočjo sušilnika za lase ali v pečici,« opišeta postopek. Sprva sta upodabljali večinoma rožice, kokoši in zajčke, z leti pa so ju vse bolj pritegnili bolj zapleteni in tradicionalni vzorci. Navdih najdeta tudi v publikaciji Izdelovanje pirhov v batik tehniki v Prekmurju, katere avtorica je njuna babica. V njej je zbranih 90 različnih vzorcev, prav tako je opisana zgodovina te tehnike. »Jaz si rada izmislim tudi svoje sodobnejše vzorce. Pogosto sem jih tudi uporabljala, vendar sedaj po babičini smrti rada uporabljam njene unikatne in tradicionalne vzorce,« pove Lara. Sestra Lena pa pristavi, da na jajca najraje nanaša prekmurske vzorce.
Škoda, da bi šlo v pozabo
Batik tehniko, ki ima več kot stoletno tradicijo in je poleg praskanja remenk v naši regiji najbolj razširjena, sta sogovornici za zdaj preizkusili le na kokošjih jajcih. »Najina babica je kdaj uporabila tudi gosja jajca ali celo nojevo, vendar medve s tem še nisva eksperimentirali,« pravita. Njuni pirhi so bili letos na ogled na razstavi pirhov v Dobrovniku. »Izdelovanje pirhov se nama zdi pomembno predvsem zato, ker naju na to vežejo spomini na babico. Nanjo misliva ob vsakem ustvarjanju. Pomembno pa je tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine. Batik tehnika je pri nas zaklad in škoda bi bilo, da bi šla v pozabo,« poudarjata. Ko sta še ustvarjali z babico, sta izdelali več pirhov kot zdaj. »Predvsem zato, ker so včasih spomini še preveč boleči. Se pa trudiva, da jih vsako leto izdelava vsaj nekaj, da ohraniva to znanje, ki nama ga je predajala več kot deset let,« povesta. Lena je letos izdelala okoli deset pirhov in jih – kot vsako leto – poklonila sorodnikom in prijateljem. Prav tako je to plat ljudske dediščine že predstavila prijateljem in vrstnikom in videti je bilo, da se jim je zdelo zanimivo. »Vendar ne do te mere, da bi se tudi sami želeli preizkusiti v izdelovanju pirhov v batik tehniki.«
Lena in Lara Bakan Urisk pri ustvarjanju večkrat uporabljata tudi tehniko jedkanja, pri kateri porisano jajce namesto v barvo data v kis. »Zaradi kisa jajce postane belo, tako da je na koncu rjavo-bele barve,« pravita. Njun oče, Elizabetin sin, pa izdeluje še praskanke. Tega izziva se sogovornici še nista lotili, a razmišljata o tem, da bi se ga v prihodnje.